Franja

Argīlētum -ī, n (morda iz argil[l]a, po poznejšem razlaganju pa = Argī lētum Argova smrt = kraj Argove smrti, kjer naj bi Evander ubil nekega Arga) Argilet, v Rimu del med Suburo in forumom, kjer so rokodelci in knjigarnarji prodajali svoje blago: Varr., Ci. ep., ad infimum Argiletum L., na najnižjem argiletskem mestu, monstrat nemus Argileti... et letum docet hospitis Argi V.; v tmezi: Argi letum Mart. Od tod adj. Argīlētānus 3 argiletski, na Argiletu se nahajajoč, stoječ: aedificium Ci. ep., tabernae Mart.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

balatrō -ōnis, m (morda iz „blaterō“ blebetač; ljudska etimologija je besedo poskušala izpeljevati iz bālāre meketati; verjetneje pa je sor. z gr. βάραϑρον žrelo) burkež, šaljivec, kvantač, pavliha: Varr., Vop., Hier., mendici, mimae, balatrones H. — Kot priimek: Servilius Balatro Servilij Balatron: H.

Bechīrēs -um, m (Βέχειρες) Behir(c)i, skitsko ljudstvo v Pontu (morda sor. z današnjimi Baškiri): Plin. — Soobl. Bechīrī (Bechērī) -ōrum, m: Mel.

būcardia -ae, f (gr. βοῦς in καρδία goveje srce) bukardija, dragulj, podoben govejemu srcu, morda neke vrste turkiz: Plin.

būlapathum -ī, n (gr. βουλάπαϑον) neke vrste kislica, morda španska (vrtna) kislica: Plin.

calabrīx -īcis, f kalabrika, neko divje grmovje, morda kozja češnja (Rhamnus cathartica, Linn.) ali trnovina (Rhamnus infectoria, Linn.): Plin., Pall.

caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.

Calvisius 3 Kalvizij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Calvisius Sabīnus Gaj Kalvizij Sabin, l. 48 Cezarjev legat, l. 39 pretor v stari Afriki: Ci., C.

2. C. Calv. Sabinus, konz. v Tiberijevem v času, tožnik Neronove matere Agripine; naredil je samomor v Kaligulovem času: T.

3. Calv. Sabinus, neki bogatin pri Sen. ph. (morda isti kakor Kalvizij, omenjen pod 2.). —ōOd tod adj. Calvisiānus 3 Kalvizijev: Dig.

canīcula -ae, f (demin. canis)

1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.

capniās -ae, m (gr. καπνίας dimast) dimast dragulj, kapnij,

1. neke vrste jaspis z dimastimi progami: Plin.

2. neke vrste zlati kamen, morda naš sajevec: Plin.

capreola -ae, f (capreolus) srnica, morda tudi gazela: It., Ambr.

Carnūs -ūntis, f Karnunt(a), neznano, morda ilirsko mesto: L.

carrocō -ōnis, m (kelt.) neka morska riba, morda jeseter: Aus.

casia (napačno cassia) -ae, f (gr. κασία)

1. divji cimetovec, cimetovo drevo: Pl., O., Cels. idr., nec casiā liquidi corrumpitur usus olivi V.; prim. malobathron.

2. blago dišeča rastlina, morda volčin: Plin., (rus) vix humilis casias apibus ministrat V., casiae virides V.

chlōriōn -ōnis, m (gr. χλωρίων) hlorion, rumen ptič, morda kobilar: Plin.

chlōrītis -tidis, f (gr. χλωρῖτις) hloritida, kakor trava zelen dragulj, morda smaragdopras: Plin.

circissārius -iī, m(circus?) morda = ljubitelj cirkusa (dirkališča): Aug.

Cistiberis -e tostran Tibere živeč: quinqueviri Dig. — Sooblika morda Cistiber -berī, m (prim. cistifer).

concilium -iī, n

1. sklic(anje); met. sklican zbor, shod, sestanek: videre ambas si in uno miles concilio volet Pl. obe na enem kraju, in pastorum concilium se recipere Ci., c. advocare Ci., convocare C., vocare ali cogere V., dimittere Ci., C., seclusum a concilio deorum Ci., in illud divinum animorum concilium coetumque proficisci Ci., c. amicorum N., ibi concilium populi habere N., quod earum (Camenarum) ibi concilia cum coniuge sua Egeria essent L., mortalium concilium adire Cu., c. totius Graeciae Cu. srečanje cele Grčije (na istmijskih igrah).

2. occ.
a) zbor, zborovanje, shod v kak poseben namen: nullum futurum fuisse Romae nisi publicum concilium L., tribuni plebi concilium edicunt L. napovedo ljudski zbor (comitia tributa) = c. plebis L.; c. populi L. narodni zbor (comitia centuriata), quominus concilium (sc. populi) advocares legemque ferres Ci.; patres ex concilio submovere ali patrum sanctum c. H. senat. Tudi zbor zunaj Rima, poseb. v provincah zvezni, deželni zbor, svèt, tudi narok, dan: concilium Lutetiam Parisiorum transtulit C. je premestil, in communi Belgarum concilio C., c. Latinorum advocare L., c. Achaicum L. ahajska zveza, concilium dare (praebere) legatis L. narok (dan) razpisati.
b) pesn. vez, zveza, združitev: hoc mihi concilium tecum manebit O. tako hočem s teboj združen ostati, c. rerum Lucr.; poseb. telesna združitev, spolni odnos: concilio genitali arceri Lucr., concilia corporalia Arn.; od tod met. spodbujevalka (kaka rastl.) spolnega nagona, afrodiziak: Plin. (o rastl. [ias(i)ōnē, iasinē] morda družabnica, ker raste v skupinah).