Franja

iaculātōrius 3 (iaculārī) za metanje —, za streljanje (ustrezen): campus Ulp. (Dig.); metaf.: iaculatoriae preces Aug. (?).

iniectiō -ōnis, f (inicere) metanje (devanje) v kaj.

I.

1. kot medic. t. t.: vbrizg, vbrizga(va)nje: Cael.; zlasti klistirka = dristlja: Cael.

2. metaf.
a) navdih(a): Satanae Tert.
b) ugovor: iniectionem sistere Tert. —

II. polaganje (rok) na kaj, prisilna polastitev (osvojitev): manūs Tab. XII. ap. Gell., Q.; metaf.: bona, in quae non est manūs iniectio Sen. Ph.

iniectus -ūs, m (inicere)

I. met(anje), vti-k(anje), vdevanje v kaj: qua trahebat vestem unguium levi iniectu Plin. zlahka vtaknivši (zasadivši) kremplje vanjo; metaf.: animi in corpus Lucr. —

II. metanje na (čez) kaj, polaganje, nalaganje na kaj, nameta(va)nje: iniectu multae vestis T., iniectu pulveris Plin., opprimi levi iniectu operto capite (leonis) Plin., novo iniectu solidat graves arenas Stat.; metaf.: oculorum iniectum suscipere Arn. vzdržati pogled oči.

lapidātiō -ōnis, f (lapidāre)

1. metanje kamenja, lučanje kamenja: Fl., Aur., facta est lapidatio Ci. metali so kamenje, fit magna l. Ci. usuje se toča kamenja; v pl.: lapidationes persaepe vidimus Ci.; metaf.: l. grandinis Cod. I. padanje toče, toča.

2. kamenjanje, kamnanje: adulterorum Hier.

prōiectiō -ōnis, f (prōicere) „metanje naprej“

1. iztezanje, iztegovanje, proženje (naspr. contractio): brachii Ci.

2. predzid(je), poseb. tin(i), izzidek (izzidki), pomol(i) (pri stavbah): Icti.

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.

sparsiō -ōnis, f (spargere)

1. sipanje, škropljenje: croci Sen. ph., quis feret hominem de sparsionibus dicentem odoratos imbres? Sen. rh.

2. pren. sipanje daril, metanje daril v gledališču: dives sparsio Stat.

sublevātiō -ōnis, f (sublevāre) olajšanje, olajševanje

1. metanje z ladje (v vodo): Paul. fr.

2. metaf. lajšanje, (u)blažitev, omilitev, olajšava: Aug., salutis omnium causa aliqua sublevatio et medicina quaesita est Ci.

superiectiō -ōnis, f (superiacere)

1. metanje čez (na) kaj, ogrnitev, ogrinjanje: vestium Arn.

2. metaf. kot ret.t. t. pretiravanje, hiperbola: Q.

tormentum -ī, n (*torc-mentum iz *torqu̯(e)-ment(om) : torquēre) orodje za navijanje, sukanje, stiskanje

1. vitlo, vitel: falces tormentis introrsus reducebant C.

2. vrv: praesectis omnium mulierum crinibus tormenta effecerunt C.

3. spona, vez: ferreum Pl., tormentorum iniuria Petr., tormenta laxare Ps.-Q. (Decl).

4. stroj za metanje oz. streljanje, metalo, metalnica, streljalo, izstreljevalo: bellica tormenta Varr., L., ibi tormenta collocavit C., balistae lapidum et reliqua tormenta Ci.; pren.: cum omnibus machinis ac tormentis oppugnarer Ci.; meton. (debel) izstrelek: ut telum tormentumve missum adigi nox posset C., fenestrae ad tormenta mittenda C. strelnice, strelne line, tormentum missile Plin.

5. mučilna naprava, mučilo, natezalnica, starejše téza, tezálnica: Tib., Plin., Plin. iun., Suet. idr., excruciari tormentis C., cruciatus tormentorum T., tormenta adhibere, minitari C., tormentis aliquem dedere Ci. dati ali razpeti koga na natezalnico, mučiti koga na natezalnici, dare se in tormenta Ci., tormentis quaerere Ci., verberibus ac tormentis quaestionem habere pecuniae publicae Ci., ementiri (zlagati se, krivo izpovedati) in tormentis Ci., tormenta non recusare Cu.; metaf. trpinčenje, mučenje, muka, stiska, sila, nuja, bol, bolečina: tormenta fortunae, suspicionis Ci., invidiā non invenēre maius tormentum H., tormenta vulvae Plin., ventris, stomachi tormenta tolerare Sen. ph., incredibiles cruciatus et indignissima tormenta pati (o obolelih za protinom (podagro, putiko)) Plin. iun.; occ. pritisk, sila, prisila: Sen. ph., lene tormentum ingenio admoves H., tormenta tibiarum Plin. pritiskala, pritiskalniki.

lacessō -ere -īvī (-iī) -ītum (intens. glag. lacere, prim. facessere: facere) „izvabljati“, od tod

1. (raz)dražiti, vzdražiti, izz(i)vati, poz(i)vati k čemu, na kaj, nagajati komu, nadlegovati, vznemiriti (vznemirjati), napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, ne da(ja)ti komu miru; abs.: is … desinat lacessere Ter., vetus si poëta non lacessisset prior Ter., ad lacessendum C. na napad; večinoma z acc. personae ali pooseb. stvari: nihil supra deos lacesso (sc. precibus) H. za nič drugega ne nadlegujem (glušim) bogov, l. asperum tactu leonem (kakor lev srčni mož) H., capitaliter aliquem apud centumviros l. Plin. iun. tožiti koga na življenje in smrt = prizadevati si za smrtno obsodbo koga; v pass.: arma, quibus … possis … te ulcisci lacessitus Ci., quorum alter relictus, alter lacessitus occasionem sibi ad occupandam Asiam oblatam esse arbitratur Ci., Saguntini … nec lacessentes nec lacessiti per aliquot dies L.; zveze: lacessere aliquem ad aliquid, v pass.: a quo non modo impulsi sumus ad philosophiae scriptiones, verum etiam lacessiti Ci.; lacessere aliquem aliqua re: ut vi irritare ferroque lacessere fortissimum virum auderet Ci., l. aliquem maledictis Ci. ali dictis et carminibus ali iocis petulantibus Suet., Aeduos iniuriā C. sovražno ravnati s Hedučani, Teneros bello V. napasti, ferro regna V. z orožjem (vojsko) napasti, zavojščiti, occultis telis hostem Cu.; lacessere aliquem bello Ci., C., S., L. izz(i)vati koga z vojno = na vojno; tako tudi: mittit, qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C., l. aliquem voce V. k petju poz(i)vati koga, aliquem magno cratere Val. Fl. k popivanju, k popivki, podobno: l. aliquem scripto Ci. ep. prisiliti koga s svojim pismom k odgovoru, prim.: quibus epistulis sum equidem abs te lacessitus ad scribendum Ci. ep.; brez acc. personae: cursuque ictuque lacessunt (sc. se ali inter se) V. na tek in metanje kopja se pozivajo, primo lacessere iurgiis, deinde … L., l. ad pugnam primo obequitando castris provocandoque, postremo … L.; v pass.: nulla ipsi iniuriā lacessiti maiores nostri … cum Poenis bella gesserunt Ci., sicuti iniuriā lacessitus foret, in senatum venit S., doluere cruento (= invido) dente lacessiti H., apes solent lacessiri (gl. opombo spodaj) caeli novitate Col. = čebelam sprememba podnebja (kraja) navadno škodi; z acc. rei: lacessere aurīs, narīs, visum Lucr., manibusque lacessunt (sc. aurigae) pectora plausa cavis V. tepljajo (konja) po prsih hoteč ga spodbuditi, lacessere ventos ictibus V. (o biku) dražiti vetrove z dregljaji = z rogovi butati (pred pravim bojem) po zraku, fores … carceris acer nunc pede, nunc ipsā fronte lacessit equus O. izzivajoč bije (buta) … ob vrata, pelagus l. carinā H. upati si na morje (kljubovaje mu), smelo pluti po morju, ut nostrum insidiis caput lacessas Cat., spumā tunc astra lacessis Lucan. (o Nilu), acies … clamore lacessunt sidera Sil., campum lacessens (taurus) Stat.; v pass.: aeraque fulgent sole lacessita V. od sonca obsevana, v sončnem siju, vindemia pluviis et ventis lacessita Col. grozdje, ki ga je poškodovalo … , ioco lacessita matris suae pudicitia Val. Max. oškodovana (osumljena), pax lacessita T. (s)kaljen.

2. z acc. rei (izzivajoč) zače(nja)ti, sprožiti (sprožati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati): proelium C., pugnam V., L., ignota bella V., quis hoc ferrum (meton. = bellum) lacessere suasit? V., hos ego sermones lacessivi numquam Ci. ep., l. risum Q.

Opomba: Nenavaden inf. pr. pass. lacessīrī: Col., Ambr.

lībrīlis -e (lībra)

1. k tehtanju sodeč; od tod subst. lībrīle -is, n
a) tehtnica: Gell.
b) prečka ali grédeljnica pri tehtnici: P. F.

2. funten, (en) funt težek: fundae libriles C. prače za metanje funt težkih kamnov, tunica auro elavata … librilis Vop.; subst. lībrīlia -ium, n (sc. saxa) funt težki (funtni) kamni: P. F. (po novejših izdajah lībrilla).

scorpiō -ōnis, m ali scorpios in scorpius -iī, m (izpos. σκορπίων, σκόρπιος)

1. škorpijon: elatae metuendus acumine caudae scorpios O., scorpius exibit caudaque minabitur unca O., v obl. scorpio: CELS., PLIN.

2. metaf.
a) ozvezdje Škorpijon: Scorpios CI., V., PLIN., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcus Scorpios O., per tamen adversi gradieris cornua Tauri ... saevaque circuitu curvantem bracchia longo Scorpion O., Scorpio PETR.
b) škorpijon = metalnica, vojni stroj za metanje kamenja, puščic idr. izstrelkov; v obl. scorpius: SIS. AP. NON.; v obl. scorpio: S. AP. NON., AUCT. B. AFR., PLIN. idr., scorpionum maiorum minorumque ... ingens numerus L.; meton. metalo, metalni (izstrelilni) del take metalnice: scorpione ab latere dextro traiectus exanimatusque concidit ali ictu scorpionis exanimato alteri successit tertius C., scorpione icto, qui proximus eum forte steterat L.
c) morski škorpijon (Cottus scorpio LINN.), neka bodičasta morska riba: scorpio PLIN., PETR., scorpios O.
d) bot. škorpijonovec, škorpijonovka, škorpijonova trava (brnistra, žuka) (Spartium scorpius LINN.): scorpio herba PLIN.; sicer tudi tragos imenovani trnov grm, škorpijon: tragon et Asia fert sive scorpionem PLIN.
e) scorpio, škorpijon, neka mučilna naprava: ISID., ego autem caedam vos scorpionibus VULG.

turrīcula -ae, f (demin. turris)

1. stolpič, oblegovalna naprava: exibat autem in altum et supra medium tectum fastigium non minus cubita duo, et supra extollebatur turricula III tabulatorum Vitr., supra caput eorum, qui continebant arietem, conlocatum erat pluteum turriculae similitudine ornatum Vitr.

2. metaf. stolpič, votel, lesen, znotraj z gredicami opremljen stolpič ob igralni deski (imenovan tudi pyrgus, gr. πύργος), skozi katerega so metali v kockalniku (fritillus posodica za metanje kock, kockalnik, vrtelka) stresane kocke, ki so po omenjenih gredicah padale na igralno desko: Mart.

3. stolpič kot golobnjak: Pall.