Franja

īn-suētus² 3 (in [priv.], suēscō)

1. nenavaden: non insueta gravīs tentabunt pabula fetas V., insuetum per iter V., solitudo L., studium Suet., quibus insuetus liberalior victus esset L., murmura Sil., limen V. tuj, sol O. nenavadna luč, insueto equite L. ker je nenavaden jezdec (= pešec) sedel na konju; kot notranji obj.: insueta rudens V. nenavadno; adv. īnsuētē nenavadno, zoper navado: Cael.; komp. īnsuētius: Aug.

2. nevajen česa; abs.: grave est omne insuētis onus Ph.; z objektom
a) v dat.: Syphax insuetus moribus Romanis L.; nam. dat. ad z acc.: corpora insueta ad onera portanda C., ad stabilem pugnam L., ad spectaculum L.; inf.: Arcades insueti acies inferre pedestrīs V., insuetus vera audire L., vinci L.
b) v gen.: homo insuetus laboris, operum, navigandi C., male audiendi N., pugnae C., contumeliae Ci., moris L.

linquō -ere, līquī (—) (*li-n-qu̯-ō, indoev. kor. leiqu̯ō (pre)puščati; prim. skr. riñcánti puščajo, riṇákti (iz)pušča, gr. λείπω (za)puščam, λιμπάνω puščam, λοιπός zapuščen, (za)ostal, lat. re-liquus, lit. lìkti puščati, lìktas = λοιπός, stvnem. līhan = nem. leihen) večinoma pesn. =

1. kje pustiti (puščati): herum in obsidione, lupos apud oves Pl.

2. v kakem stanju pustiti (puščati); s predik. acc.: serpentem seminecem in saxo liquit viator V., nil inausum l. V. ne izogniti se nobeni nevarnosti, quid infactum nefasti liquimus? H., nil intemptatum nostri liquere poëtae H.

3. zapustiti (zapuščati) = za seboj pustiti (puščati): linquam vacuos cultoribus agros Lucan., l. sui monumentum insigne periculi Val. Fl.

4. prepustiti (prepuščati); z dat.: socios ignotae terrae V., regimen magistro Sen. tr., linque me meae menti Sil., ista curae medenda linquite meae Stat.; preg.: ventosae l. promissa procellae Cat. v burjo (veter) govoriti obljube = ne izpolniti obljub (prim.: verba ventis dare O.).

5. brezos. linquitur preostaja, ostane (še); z ut: linquitur, ut totis animantibus adsimulentur Lucr.; z inf.: vix cernere linquitur undas Sil.

6. zapustiti (zapuščati) = pustiti (puščati) kaj, oditi (odhajati) od kod: Troiam urbem Naev. fr., terram eam, urbem Ci., classes et litora linquens V., linquenda tellus H., l. limina Pr.; poseb. o omedlelih: act. me linquit animus Sen. tr. ali samo animus linquit Cu., linquente animo Cu., animum linquentem revocare Cu. zavesti (zavedeti) se, zbuditi se iz nezavesti; v pass. linqui animo ali samo linqui (= gr. ἀποψύχειν) onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: linqui animo solebat Suet., linquor et ancillis excipienda cado O.; o umirajočih: l. lumen Pl., V. (prim.: λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) zapustiti (zapuščati) luč sveta = umreti (umirati), lumina qui lincunt (= linquunt) moribundi particulatim Lucr., tako tudi: l. dulces animas V., linquente spiritu ac sanguine moribundus procubuit Cu.; o abstr.: nec Poenum liquere doli Sil. — Star. soobl. līquō -ere: Atilius (komediograf).

Opomba: Star. inf. pr. linquier (= obliquārī) Acc. fr., ni sor. z linquere, ampak iz nekega kor. *leīqu̯-, *līqu̯- upogibati in sor. z oblīquus, līmus¹ 3, līmes.

per-ōsus 3 (per in odisse)

1. act. zelo (iz dna (svojega) srca, iz dna (svoje) duše) črteč ali sovražeč, poln sovraštva (mržnje), sovražen: decem virorum scelera L., genus omne perosus femineum V., solitudinem Cu., lucem O., V. sovražeč luč, sit življenja, genus virorum O., Narcissi amicos Suet., filium non solum ultra patrium, verum etiam ultra humanum morem Iust.; z gen.: illa (sc. Eulalia) perosa quietis Prud.; perosum esse zelo črtiti, zelo mrziti, zelo sovražen biti do koga, zelo gorek (gorak, nenaklonjen) biti komu, zelo jezen biti na koga: plebs consulum nomen perosa erat L., superbiam violentiamque tum perosos (sc. esse) regis L., si non populum Romanum perosi sunt Augustus ap. Suet.

2. pass. zelo mrzek, zelo zoprn, zelo osovražen pri kom: thalami Iuvenc., deo perosus Tert.; komp.: veritas tanto perosior Tert.

piceus 3 (pix)

1. smôlen, smolén, smolna(s)t: ignes Lucan., flumen V. raztopljena smola, lumen V. luč smolenice (smolnate bakle); subst. picea -ae, f (sc. arbor) bot. bor: V., O., Plin.

2. črn kakor smola: nubes O., caligo V., imber Plin., color piceus et niveus Ap., coacti aëris caligo picea Ambr.

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.

re-feriō -īre (re in ferīre)

1. udariti (udarjati) nazaj, vrniti (vračati) udarec: patitor tu item, quom ego te referiam Pl., percussit te: recede; referiendo enim et occasionem saepius feriendi dabis et excusationem Sen. ph., ferientem Ambr.; abs.: Ambr.

2. odbi(ja)ti: speculi referitur imagine Phoebus O. sončna luč odseva, referitur vocibus echo Aus.

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

super-ficiēs -ēī, f (super in faciēs)

1. zgornji del česa, površje, površina, starejše gornják, vrhovína: aquae Col., candelabrorum Plin. zgornji del (v katerem stoji luč, naspr. scapus) Plin., testudinum Plin., corporum Plin., carnis Hier.; pri drevesih in rastl. zgornji (= nad zemljo stoječi) del: Col., Plin.; pri poslopjih = streha: Vestae quoque aedem Syracusana superficie tegi placuisse Plin.

2. occ.
a) (klas. le v pomenu) nadtalni del, nadzemni del, (z)gornja stavba hiše, poslopje (naspr. fundamentum, area, solum): Ci. ep., Col., Icti. idr., adeo nihil tenet solum patriae … sed in superficie tignisque caritas nobis patriae pendet? L.; poseb. dednozakupna hiša, dednozakupno poslopje: Dig.
b) kot mat.t. t. ploskev: Macr.

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

tinea (tinia) -ae, f (prim. skr. sa̧-tinṓti zmečkan, stlačen, gr. σής, gen. σεός in σητός molj) vsak glodajoči črv oz. vsaka glodava črvad

1. knjižni ali suknarski molj: Ca., O., Plin., Mart. idr., conditus ut tineae carpitur ore liber O., vestis tinearum epulae H.

2. lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotòč: Varr., Vitr.

3. vešča, ki se zaganja v luč: O., Lact.

4. črv v čebeljih panjih: Col., dirum, tiniae, genus V.

5. smokvov črv, ki gloda mlade smokve: Col.

6. uš: Cl., Marc., s celim izrazom tinea capitis Th. Prisc.

7. gosenica: quaeque solent canis frondes intexere filis, agrestes tineae … ferali mutant cum papilione figuram O.; pren. o dvorjanih: Aur.

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).