Franja

Cinyras -ae, acc. -am in -ān, voc. -ā m (Κινύρας) Kinira,

1. asirski kralj, čigar ošabne hčere je Junona spremenila v stopnice svojega svetišča: O.

2. mitični svečenik v ciprskem Pafu, Apolonov ljubljenec, Afroditin svečenik, oče Mire (Myrrha) in Adonisa, ki mu ga je rodila Mira, po tem se je usmrtil: O., Hyg., T. Od tod adj. Cinyrēius 3 Kinirov: virgo (= Myrrha) O., heros ali iuvenis (= Adonis) O. Cinyraeus 3 Kinirov, kinirski: Cyprus Lucan., Cinyrēus 3 Kinirov, kinirski: germina (= mire) Stat.

Cleander -drī, m (Κλέανδρος) Kleander,

1. poveljnik Aleksandra Vel.: Cu.

2. ljubljenec ces. Komoda: Lamp.

Dāmoclēs -is, voc. -ē (Δαμοκλῆς) Damoklej, dvorjan in ljubljenec starejšega Dionizija: Ci., Macr., Sid.

Endymiōn -ōnis, m (gr. Ἐνδυμίων) Endimion, Jupitrov sin, lep mladenič, ljubljenec boginje Selene (lune), ki je prišla iz nebes in ga spečega poljubila na gori Latmu. Od tedaj je brez miru taval po svetu. Po drugem mitu spi na tej gori večno spanje: Ci., O., Pr. idr., od tod Endymionis somnus Ci. = večno spanje; apel.: Endymiōn = lep, ljubljen mladenič: Iuv., Ap. — Od tod adj. Ēndymiōnēus 3 Endimionov: sopores Endymionei Aus. = večno spanje.

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

Glaucus -ī, m (Γλαῦκος) Glávk,

1. Sizifov sin, ki so ga raztrgali njegovi lastni konji: V.

2. pravnuk prejšnjega, Hipolohov sin, vodja likijskih čet, ki je prišel na pomoč Trojancem, Diomedov prijatelj: H.

3. ribič v Antendonu, ki je zaužil neko zel in zamaknjen skočil v morje, kjer sta ga Ocean in Tetija spremenila v morskega boga; odtlej je kot Nerejev ljubljenec vedeževal z Nereidami: O., STAT., Glauci chorus (= Nereides) V., Glaucum saltare VELL. Glavka pantomimsko prikazovati.

grātus 3, adv. ē (prim. lat. grātēs, grātia, grātārī, grātulārī, osk. brateis)

1. ljubek, mil, krasen, lep, všeč(en); o osebah in stvareh: Venus, aera, artes, carmina, Antium, locus H., loca O. poljane, gratior it dies, gratior in pulchro corpore virtus H., gratissima tellus (= Delos) V., grata sors, gratus in ore vigor, gratior solibus hibernis O.

2. priljubljen, ljub, drag, dobrodošel, ugoden, zaželen, prijeten
a) o osebah: cui cum minus gratus esset S., conviva H., gratus Alexandro regi magno fuit ille Choerilus H., donec gratus eram tibi H., superis deorum gratus et imis H., dea (Egeria) grata Camenis O., gratior una tribus PR., comitum gratissime O., nemori gratissima coniux O., Hephaestio gratissimus sibi VAL. MAX. njegov ljubljenec, bonis artibus grati in vulgus T., se non tam gratum apud regem quam invidiosum esse IUST.; subst. grātī -ōrum, m prijetni družabniki: quam (classem) non amicorum, sed gratorum appellabat SUET.
b) o stvareh: dona mensae secundae V., thyma H., gratum acceptumque munus N., si quicquam mutis gratum acceptumve sepulcris accidere ... potest CAT., quod approbaris, id gratum acceptumque habendum CI., gratissima victoria CI., lex omnium gratissima CI., gratae in vulgus leges fuere L.; z dat.: est mihi ... grata in dolore vestra erga me voluntas CI., quid est, quod ... populo Rom. gratius esse debeat ...? CI., triumphus gratissimus populo Rom. CI., supplicia eorum, qui in furto sint comprehensi, gratiora dis immortalibus esse arbitrantur C., Ida profugis gratissima Teucris V., grata Minervae humus (= Attica) O., volucris divûm regi grata (= aquila) O., ulva paludibus grata O. ki se z njim rada pokrivajo močvirja, vates dis gratissima O.; s sup. na -ū: his ego gratiora dictu alia esse scio L., cuius vox auditu illi futura esset gratissima VAL. MAX.; adv. grātē rad(o), z veseljem, v slast: ULP. (DIG.), praeterita grate meminit CI., gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O.; superl. grātissimē: MACR.

3. rad ali s hvaležnostjo sprejet, zahvale vreden, hvalevreden, razveseljiv, všečen, povoljen: ista veritas, etiam si iucunda non est, mihi tamen grata est CI. EP., cuius officia iucundiora licet saepe mihi fuerint, numquam tamen gratiora CI. EP., quae omnia mihi iucunda, hoc extremum etiam gratum fuit CI. EP., illud tamen dicam, mihi id, quod fecisti, esse gratissimum CI. EP. da sem ti za to, kar si storil, dolžan zelo veliko (za)hvalo = da si me s tem, kar si storil, obvezal na precej veliko hvaležnost, gratum est z inf.: hoc dis gratum non est ab eorum aris discedere CI. če gremo, didicisse quam sit re pulchrum, beneficio gratum (koristno) ... tyrannum occidere CI., gratum (gratissimum) mihi est s quod ali si z (največjo) zahvalo spoznavam = zelo velike zahvale je zame vredno, da / če: CI. idr.; gratum (gratissimum) facere alicui (zelo) ustreči komu, storiti mu (veliko) uslugo, obvezati koga k (veliki) hvaležnosti (za veliko hvaležnost): utrique nostrum gratum admodum feceris CI., in Q. Ligario conservando multis tu quidem gratum facies necessariis tuis CI., gratissimum fratri suo fecit CI. zelo na ljubo, feceris, si de re publ. quid sentias explicaris, nobis gratum omnibus CI., persuasum est Sardis se nihil Appio gratius esse facturos CI. nobene večje usluge, videor mihi gratum fecisse Siculis, quod ... CI., quodsi eum interfecerit, multis sese nobilibus principibusque populi Rom. gratum esse facturum C.

4. hvaležen, zahvalen: TER., Q., PLIN. IUN. idr. memorem gratumque existimari CI., si bene de me meritis gratum me praebeo CI., homo omnium gratissimus CI., putarem te gratum in deos CI., quo in te bene merito grati essent CI. pri tvoji zaslugi zanje, ut erga duces ... satis gratus iudicarer CI., gr. adversus aliquem SEN. PH., pro quibus beneficiis vix satis gratus videar S. FR., gratus insigni referam Camenā H., si, quod adest, gratum (sc. me) iuvat H., male gratus O. nehvaležen; kot adv.: PLIN., SUET., et grate et pie facere CI., natales grate numeras H., beneficium qui dat, vult accipi grate SEN. PH., beneficia grate interpretari PLIN. IUN.; kot subst. grātus -ī, m hvaležnež, hvaležnik: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam? CI.; enalaga: gr. animus CI. EP. hvaležno srce, gratissimus animus CI. velika hvaležnost, gr. memoria CI., voluntas IUST., voluntas gr. in parentes CI., gratissimo munere in defunctos T.; metaf. hvaležen = ploden, rodoviten: terrae PLIN. IUN.

Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.

1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.

2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.

3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.

Hylās -ae, m (Ὕλας) Hilas (gen. Hila),

1. Teodamantov sin, Herkulov ljubljenec in spremljevalec na vožnji Argonavtov. Ko je šel Hilas v Miziji po vodo za Herkulov obed, so ga studenčne nimfe potegnile v vodo, ker jih je mikala njegova lepota: V., O., Pr., Hyg., Val. Fl., Stat., Prob.

2. neki pantomimik: Suet.

3. neki rokoborec: Aus.

idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se

1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.

2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē

1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.

2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).

Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert.

Iūnius 3 (k iuvenis, iūnior, Iūnō)

I. Júnij(ev), ime rim. rodu

1. patricijskega: L. Iunius Brutus Lucij Junij Brut, ki je pregnal kralje in bil prvi konzul l. 509: L., Ci.

2. plebejskega:
a) D. Iunius Brutus Decij Junij Brut, Cezarjev legat, pozneje namestnik v Galiji, je padel v boju zoper Antonija l. 43: C., Ci. ep., Vell.
b) M. Iunius Brutus Mark Junij Brut, Cezarjev ljubljenec in Ciceronov prijatelj, je sodeloval pri umoru Julija Cezarja l. 44; padel je pri Filipih: Suet., Vell., Lucan. idr. — Adj. Iunia lex Ci. domus L. familia T. —

II. kot adj. ime šestega meseca: Iūnius mēnsis ali samo Iūnius Junijev mesec, junij: Ci., O., Kalendae, Nonae, Idus Col.

Ligurīnus -ī, m Ligurín, lep deček, Horacijev ljubljenec: H.

Lollius 3 Lólij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Lollius Paullīnus (Maximus) Mark Lolij Pavlin (Maksim), konz. l. 21, l. 16 propretor v Galiji (kjer so ga ob Renu porazili Germani), Avgustov ljubljenec in vzgojitelj njegovega vnuka Gaja, s katerim je na Avgustovo povelje l. 2 šel v Azijo; prijatelj Horacija, ki mu je posvetil odo (Carm. 4, 9), njegovemu sinu pa dve poslanici (Epist. 1, 2 in 18): H., Vell., Plin., T., Suet.

2. Lollia Lólija, soproga Avla Gabinija, Cezarjeva ljubimka: Suet.

3. Lollia Paulīna Lólija Pavlína, druga soproga cesarja Kaligule, ki jo je zavrgel, pozneje ljubimka cesarja Klavdija; l. 49 po Kr. jo je dala umoriti Agripina: T., Suet. — Od tod adj. Lolliānus 3 Lólijev: Loll. clades T., Suet.

Macrō -ōnis, m Mákron, načelnik pretorijancev, Tiberijev ljubljenec, ki je spodnesel Sejana, potem pa pomagal odstraniti Tiberija; za časa Kaligule ga je pogubila njegova častihlepnost: T.

Masgaba -ae, m Mázgaba,

1. Masinisov sin: L.

2. Avgustov ljubljenec: Suet.

Mīcythus -ī, m (Μίκυϑος) Míkit,

1. Tebanec, Epaminondov ljubljenec: N.

2. suženj Anaksilaja, tirana v Regiju in Mesani; tiran ga je postavil za varuha svojih otrok: Iust., Macr.

Mnēstēr -ēris, m (Μνηστήρ) Mnestêr

1. pantomimik, ljubljenec Kaligule, Mesaline in Popeje Sabine, umorjen na povelje cesarja Klavdija: T., Suet.

2. osvobojenec Agripine mlajše; na njeni grmadi je naredil samomor: T.

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.