Franja

Moeris¹ -idis, f (Μοῖρις) Mójris, Mójridsko jezero, umetno jezero, široko 40 milj in izkopano med mestoma Memfis in Arzinoa, da bi se vanj stekala odvečna Nilova voda (zdaj Birket Karum, tj. Haronsko jezero): Mel.; jezero je dobilo ime po egiptovskem kralju Mojrisu (Mojridu) (Moeris, vladal okrog l. 2150), ki ga je dal izkopati; od tod tudi ime Moeridis lacus (gr. τοῦ Μοίριδος λίμνη) Mojrisovo (Mojridovo) jezero: Plin.

Nīlīdēs (acc. -ēn) lacus Nílsko (Nílovo) jezero v spodnji Mavretaniji, Nilov izvir: Plin., M.

Oxia palus (Ὠξειανὴ λίμνη) Óksijsko jezero (zdaj Aralsko jezero): Amm.

palus Askursko jezero na Olimpu v Tesaliji: L.

Prilius lacus Príl(ij)sko jezero, majhno jezero v Etruriji (zdaj Lago di Castiglione): Ci.

Rubrēnsis lacus Rúbrsko jezero v Narbonski Galiji blizu mesta Narbona (zdaj étang de Sigean): Plin.; enako Rubraesus lacus: Mel.

Saturae palūs Sátursko jezero, neznano močvirno jezero v Laciju, menda del Pomptinskih močvirij (po mnenju nekaterih današnji Lago di Paola): V., SIL.

Trasumēnus (Trasumennus, Trasimēnus, Trasymēnus) 3 trazuménski, traziménski, ob Trazuménskem (Traziménskem) jezeru ležeč (nahajajoč se): litora O., vada, busta Sil.; poseb. Trasumenus lacus L., Ci. ali Trasimenus lacus Plin., tudi samo Trasimēnus Plin. ali Trasumēnus -ī, m Traziménsko (Trazuménsko) jezero (zdaj Lago Trasimeno) v Etruriji: (sc. Hannibal) C. Flaminium consulem apud Trasumenum … occīdit (l. 217) N.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

Vadimōnis lacus Vadimónsko jezero pri Ameriji v Etruriji (zdaj izsušeno jezero med krajema Bomarzo in Orte): L., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Fl.

Velīnus 3

1. vélijski, gl. Velia.

2. lacus Velīnus Ci. ep., Plin. ali Velīnus lacus T.; tudi samo Velīnus -ī, m lacus Velini Varr. Velínsko jezero, Velín, močvirsko jezero na Sabinskem, ki je pogosto poplavljalo; da bi preprečil poplavljanje, je dal konzul Manij Kurij Dentat iz jezera speljati vodo: lacūs Velini Plin. velinski odvodni kanali (odvodniki) ali gati, fontes Velini V. Velinovi dotoki, tj. reka Avent in njeni rokavi, rura Velini V. Velinska dolina. Od tod
a) Velīna tribus: Ci. ep., L. epit. ali samo Velīna -ae, f (sc. tribus): H., Pers. velínska (= v Velinski dolini bivajoča) tribus.
b) Velīnia -ae, f Velínija, boginja Velinskega jezera: Varr.

Venetus³ lacus Vénetsko jezero, del Bodenskega jezera: Mel.

Verbānus lacus Verbánsko jezero v severni Italiji (zdaj Lago Maggiore): Plin.

Alsietīnus 3 alzietski: lacus Front. Alzietsko jezero v Etruriji.

Arethūsa -ae, f (Αρέϑουσα) Aretuza,

I. ime več krajev, jezer in izvirov; poseb.:

1. izvir na otoku Ortigiji pri Sirakuzah: Ci., V., O. idr.; po mitu Nereida, Dianina spremljevalka, ki jo je rečni bog Alfej pod morjem zasledoval do otoka Ortigije: O. Od tod adj. a)Arethūsaeus 3 Aretuzin, aretuški: latices Cl.
b) Arethūsis -idis, acc. pl.-idas, f Aretuzina, aretuška: Syracusae O. c)Arethūsius 3 aretuški, pesn. sirakuški: proles Sil.

2. izvir na Evboji: Plin.

3. izvir v Beotiji: Plin.

4. z ribami bogato jezero v Veliki Armeniji: Plin.

5. mesto
a) v Makedoniji: Plin.
b) v Arabiji: Plin. Od tod subst. Arethūsiī -ōrum, m Aretužani, preb. mak. Aretuze: Plin. —

II. izmišljeno dekliško ime: Pr.

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

Ascanius -iī, m Askanij,

1. Enejev in Kreuzin sin po V., ali Enejev in Lavinijin sin po L. (prim. Iūlus).

2. Ascanius lacus Askanij(sko jezero), veliko jezero pri Nikeji v Bitiniji: Plin.; tudi izliv tega jezera v Propontido: V. = flumen Ascanium Plin. Askanijev izliv.

Brigantia -ae, f Brigantija (zdaj Bregenz), vindeliško mesto ob Bodenskem jezeru: Amm. Od tod adj. Brigantīnus 3 brigantski: lacus Br. Plin. (pri Amm. Brigantiae lacus) Brigantsko (Bodensko) jezero.

Caralītis -tidis, acc. -tin, f Karalitida, pizidijsko jezero: L.

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.