Franja

mōrus¹ -ī, f (mōrum) bot. murva ali medovka (drevo), murvovo drevo: Plin., ardua O.

murtus (myrtus) -ī in -ūs, f (m: Ca.) (gr. μύρτος)

1. mirta, mirtovo drevo, posvečeno Veneri: Cat., Plin., Plin. iun., Val. Max., Cels., Vulg., myrtus bicolor O. „dvobarvna“ (zaradi belih in črnih jagod), pōpulus Alcidae gratissima, vitis Iaccho, formosae murtus Veneri V., Paphiae myrtus V., O.

2. meton.
a) mirtov gaj (log), mirtovje: densis hastilibus horrida myrtus V.
b) palica iz mirtovine: pastoralis praefixā cupide myrtus V.
c) mirtov venec: caput impedire myrto H., ministrum non dedecet myrtus H.

nuci-prūnum -ī, n (nux in prūnum) sliva, vcepljena v orehovo drevo: Plin.

palmula -ae, f (demin. k palma)

I.

1. dlan: Varr., Ap.

2. metaf.
a) veselna lopata; meton. veslo: Fest., stringat sine palmulā cautes V.
b) ptičja perut: Ap. —

II.

1. palmovo drevo, palma: Varr.

2. palmov sad, datelj: Varr., Suet., Cels., Cl.

patibulum -ī, n (patēre)

1. razsoha križa, klada križa, prečni tram, na katerega so za kazen razpenjali sužnje, križ, mučilno drevo: Pl., Ci., S. ap. Non., Iust., T., Sen. ph. — Soobl. patibulus -ī, m: Varr. ap. Non., Pl. fr.

2. drog, kol, razsoha za trte: Ca., Plin.

3. lesen zapah: Tit. ap. Non.

Phyllis -idis in -idos, voc. Phylli, f (Φυλλίς) Fílida

1. hči tračanskega kralja Sitona, spremenjena v mandljevo drevo: Plin., Hyg.; meton. mandljevo drevo, mandljevec: Pall.

2. dekliško ime: V., H.

pōmum -ī, n (iz *pō-emom „obrano, natrgano, vzeto“; prim. gr. καρπός sad(ež), plod : lat. carpō)

1. vsak užiten drevesni sad(ež), pl. pōma sadje: Varr. idr.; o češnjah, figah, datljih, orehih: Plin.; iacent suā quaeque sub arbore poma V., mitia poma H., bacae pomaque Fr., Hesperidum poma Stat. = pomaranče; o murvah: O.; o gomoljikah: Mart.; o grozdju: Icti.

2. pesn. = sadno drevo: Ca., V., Plin. iun.

3. meton. bellum pomum Petr. (o osebi) lep sad(ež).

pōmus -ī, f (pōmum)

1. sadno drevo: Ca., Plin., Tib., Vulg. idr.

2. drevesni sad(ež): interrogo vos, inquit, quando hanc pomum demptam putetis ex arbore Ca. ap. Plin.

spādo -ōnis, m (tuj. σπάδων) oropan rodilne (plodilne) moči, oropan plodnosti, neploden, skopljen, kastriran

1. po naravi: Icti.

2. zaradi skopljenja = skopljenec, kastriranec, kastrat, rezanec: L., H., Iuv., G.; o živalih: P. Veg.; metaf. „skopljenec“ = nerodoviten cepič, nerodovitno drevo: Col., Plin.; o trstu, ki ima le malo ali nič rastlinske volne = „skopljenec“: Plin.

sȳcamīnos (sycamīnus) -ī, f (tuj. συκάμῑνος) bot. = sȳcomorus divji smokvovec, egiptovski smokvovec, egiptovska figa, murvno drevo, murvovec, adamova figa: Ulp. (Dig.), sycamini lacrimam fronti inducunt Cels., sycamini, quam alias sycomorum vocant (cf. III, 18), lacrimae Cels.

sȳcomorus -ī, f (tuj. συκόμορος) divji smokvovec, egiptovski smokvovec, egiptovska figa, murvno drevo, murvovec, adamova figa (Ficus sycomorus Linn.): Vulg., Isid., id habet cerae p. (nota) XI. visci, sycamini, quam alias sycomorum vocant Cels.

truncus² -ī, m (truncus1)

1. deblo (brez vej in korenin), trš, štor, panj: arborum trunci C., L., V., olim truncus eram ficulnus H., induti trunci hostilibus armis (= tropaea) V.; meton. = drevo: H., Val. Fl.; pren.: truncum (sc. aegritudinis) evertere Ci. izkopati koren = izkoreniniti.

2. metaf.
a) človeški trup, truplo: Ci., Lucr. idr., recto se attollere trunco O., iacet ingens litore truncus avolsumque umeris caput V., truncus Hermae Iuv.
b) odsekan kos, npr. veja nam. vesla: Val. Fl.; kos mesa za prekajevanje: V. (Mor.); trunci lapidis eiusdem Plin. balvani, bolvani, bloki.
c) kot arhit. t.t. trup (deblo) stebra, „sredostolpje“, „sredostebrje“: Vitr.
d) (kot psovka za neumnega človeka) štor, trš, klada, butec, cepec, tepec, teleban, gumpec, teslo, butalec, budalo, kláma: qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., truncus lentus Pl. klamast štor.

aesculus -ī, f neke vrste hrast, menda rebrščak, vednozeleni hrast (po drugih graden), Jupitru posvečeno drevo: Varr., V., H., Vitr., Plin.

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

anapauomenos -ī, m (gr. ἀναπαυόμενος) „počivalec“, Protogenova slika: satir, lahno se naslanjajoč na drevo: Plin.; anapauomenē -ēs, f (gr. ἀναπαυομένη) „počivalka“, slika Tebanca Aristida: speča Biblida (Bȳblis): Plin.

apharcē -ēs, f (gr. ἀφαρκή) afarka, drevo: Plin.

arboreus 3 (arbor)

1. drevesen: fetūs V. sadje, umbra O., coma Pr. vejevje, folia Plin.

2. drevesast: arborea cornua cervorum V. vejnati, telum V. kakor drevo dolgo.

Armenius 3 (Ἀρμένιος) armenski: lingua Varr., reges Ci. ep., pedites N., tigres V., orae H. Od tod subst.

1. Armenius -iī, m Armenec; kolekt.: virtute Neronis Armenius cecidit H., nunc petit Armenius pacem O.; nav. pl. Armeniī -ōrum, m Armenci, preb. pokrajine (Male) Armenije: Ci. fr., S., Plin., Mart., Armenii, quos minores vocant Cu. Maloarmence.

2. Armenia -ae, f(sc. terra) Armenija, planota med Kurom in viri reke Halis (tur. Kizilirmak), ki jo je Evfrat delil na dva neenaka dela: v severno Veliko Armenijo (Armenia maior Cu.) in v južno Malo Armenijo (Armenia minor Eutr.); obe omenjata še Mel., Plin.; od tod: utraque Armenia Lucan., utraeque Armeniae F.; abs. Armenia(poseb.= Arm. minor): Ci., S. fr., Mel., Amm.; (= Arm. maior): Eutr.

3. Armenium -iī, n
a) (sc. pomum) marelica (sadež): Col.
b) (sc. pigmentum) modra (sinja) barva: Varr., Plin.; nadaljnja tvorba adj. Armeniacus 3 armenski: bellum Plin. Od tod subst.

1. Armeniaca -ae, f(sc. arbor) marelica (drevo): Col.

2. Armeniacum -ī, n(sc. pomum) marelica (sadež): Col., Plin.

auctus -ūs, m (augēre)

1. pomnožek, poveček, rast, prirast, naraščanje: infinitus corporis auctus Lucr., natura suis refrenat viribus auctum Lucr., a. diei Plin., immensus auctus aquarum Plin., qui (Tiberis) inmenso auctu... urbis loca... implevit T., imbres auctusque fluminum T. porast, statis auctibus crescit decrescitque (fons) Plin. iun.; met. oteklina: auctum etiam visum in capite (iecoris) L.

2. pren. rast, porast, ojačitev, uspeh, napredek: bellum Africum cotidiano auctu maius Vell., sine auctu ac detrimento summi boni Sen. ph., auctu imperii adolevisse etiam privatas opes T., Transrhenanis gentibus invisa civitas opulentiā auctuque T.; pl.: divi divaeque,... vos precor quaesoque, uti... ea mihi... bene verruncent, eaque vos bene iuvetis, bonis auctibus auxitis (gl. augeō) Formula vetus ap. L., eam (rem) maxumis semper auctibus crescere L. uspeva in raste najbolje, huius viri fastigium tantis auctibus fortuna extulit, ut... Vell. veliko slavo... je sreča povečala tako, da...; met.
a) (vojaški) prirast, pomnožek, pomožna četa: at Civilem inmensis auctibus universa Germania extollebat T.
b) pesn. narasla velikost, moč, obilnost: caedere arboris auctum Lucr. močno drevo, nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

aurifer -fera -ferum (aurum in ferre) zlatonosen, zlatoroden: arenae Plin., terra Sil., Mart., arva Sil., orae Mart., natura regionis Fl.; (o vodovju) zlatopeščen, zlatopesk: Tagus O., Mart., amnis Cat., Tib., fons, aquae Cl.; pesn.: arbor Ci. poet., Sil. drevo, ki rodi zlata jabolka (na vrtu Hesperid).