Franja

bovīnus 3 (bōs) goveji: Th. Prisc.

bubīle -is, n (bōs) goveji hlev, volovnjak, volovski (kravji) obor: Pl., Ca., Varr., Vitr., Ph., Col.

Būbōna -ae, f (bōs) Bubona, rim. boginja, zaščitnica govedi: Aug. Od tod adj. Būbetius 3 bubonski: ludi Plin.

bubsequa -ae, m (bōs in sequī) goveji pastir, govedar: Sid. — Soobl. būsequa -ae, m: Ap. (tudi bussequa).

bubulcus -ī, m (bōs) volovski gonjač, volovski gonjač pri oranju, volar: Varr., Ci., V., O. idr. Kot priimek Junijevega rodu Bubulcus -ī, m Bubulk: Plin., C. Iunius Bubulcus Brutus (gl. Iūnius) L.

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

bucaeda -ae, m (šalj. iz bōs in caedere) z jermenovko bičani: Pl.

būcētum -ī, n (bōs in -cētum: iz īlicētum, nucētum) goveji pašnik: Lucan., Gell., Sid. — Soobl. būcīta -ōrum, n: Varr.

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

būcula¹ (bōcula) -ae, f (demin. bōs) kravica, telica, junica, ica: Arn., bucula... captavit naribus auras V.; kot kip: Plin., Aus., ex aere Myronis bucula Ci.

būculus -ī, m (demin. bōs) mlad bik za pleme, plemenski bikec, junec: Col., Front.

būsequa -ae, m (bōs in sequī) goveji pastir, govedar: Ap. (tudi bussequa), Sid.

cabāllus -ī, m (prim. gr. καβάλλης kljuse) kljuse, kleka in sploh konj za vsakdanjo rabo (naspr. equus bojni konj): taetri tardique caballi Luc. ap. Non., circum vectari rura caballo H., caballus Gorgoneus (= Pegasus) Iuv., caballos equis cedere Hier.; preg.: optat ephippia bos, piger optat arare caballus (starodavniki so namreč pri oranju uporabljali le bike ali junce) H. = nihče ni zadovoljen s svojim stanom, lassus tamquam caballus in clivo Petr. (o človeku, ki mlahavo hodi). — Kot nom. propr. Cabāllus -ī, m Kabal: Tettius Caballus Mart. Tetij Kabal, neki glumač.

cardiacus 3 (gr. καρδιακός iz καρδία želodčno ustje) želodčen: morbus Cels., Plin., Cael.; o živih bitjih na želodcu bolan: amicus Iuv., bos, equus P. Veg.; subst. cardiacus -ī, m: Ci., Sen. ph., Plin., non est cardiacus... hic aeger H.

cervus -ī, m

1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

2. pren.
a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
b) opornik vinske trte: Tert.

clītellae -ārum, f (*clīnō) tovorno sedlo za osle in mezge s tovornimi koši ob straneh: Pl., Ci. ap. Q., L., hinc muli Capuae clitellas tempore ponunt H., clitellas asino imponere Ph.; preg.: clitellae bovi sunt impositae (gl. bōs).

commereō -ēre -uī -itum

1. obenem zaslužiti: Ter., aestimationem (poenae) Ci., poenam commeruisse O.

2. pren. (so)zakriviti, sokriv biti: culpam Pl., Ter., quid commerui aut peccavi? Ter., commerita noxia Pl., nocuit culpa capellae, quid bos commeruit? O.

compingō¹ -ere -pēgī -pāctum (cum in pangere)

1. stakniti (stikati), zbi(ja)ti, sklopiti (sklapljati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, vezati: aedificia Sen. ph., solum roboreis axibus Col.; occ. napraviti (napravljati): sibi pedum tegumenta Ap. — Klas. le adj. pt. pf. compāctus 3
a) trdno staknjen, jeder in zvezan: disparibus septem compacta cicutis fistula V., quid … in natura … tam compositum tamque compactum … inveniri potest? Ci.
b) (o živalskem in človeškem telesu) čokat, tršat, debel, krepak: bos Col., fuit compactis firmisque membris Suet. čvrstih in močnih udov, compacto corpore et robusto Plin. iun.

2. koga kam (z)gnati, stisniti (stiskati), stlačiti, spraviti, skriti: si me tresviri in carcerem compegerint Pl., c. se in Apuliam Ci. ep., Caesar milites in tecta compegit Hirt.; pren.: oratorem … in iudicia … compingi videbam Ci.

contumācia -ae, f (contumāx)

1. (o ljudeh) upornost, upor, kljubovanje, kljubovalnost, trma, trmoglavost, trdovratnost, „muhe“: Plin. iun. idr., contumacia et arrogantia Ci., an vero ex hoc illa tua singularis significatur insolentia, superbia, contumacia? Ci., idem habitus oris, eadem c. in vultu L., contumaciae suspectus Philotas Cu., inter abruptam contumaciam et deforme obsequium pergere iter ambitione ac periculis vacuum T. med razvratom (radikalnostjo) in sramotnim hlapčevskim duhom, c. adversus principem T.; redk. v blagem pomenu ponos, neuklonljivost: adhibuitque (Socrates) liberam contumaciam a magnitudine animi ductam Ci.; occ. upiranje sodniškemu izreku ali pozivu pred sodnika: Traian. ap. Plin. iun., Icti.

2. upornost, trma živali: pervicax c. (bovis), necessitate contumaciam deponit bos Col., contumaciam pecorum vincere Sen. ph.

cornūpeta -ae, m (cornū in petere) rogoborec, rogobodec: taurus Aug., bos Vulg.