Franja

ferrūgō -inis, f (iz ferrum kakor aerūgō iz aes)

1. železna rja: f. illita lichenas (lišaje) sanat Plin.; meton. temnorjava (temnomodra, jeklenomodra, temna, črna, črnkasta) barva: f. Hibera V. španski temnorjavi (črnkasti) škrlat, peregrina ferrugine clarus et ostro V. blesteč v uvoženem črnkastem škrlatu in bagru, f. picea Tib., viridis ferrugine barba O. temno zelena, vultum ferrugine Lucifer atra sparsuserat O. črn v obraz, obscura tinctae ferrugine habenae O. črni, ferrugine pallens taurus Val. Fl., ferruginis tunica Plin. temnorjava koža, f. lugubris Prud.; sploh črnina, mrak: sol caput ferrugine texit O.

fūcus¹ -ī, m (izpos. gr. φῦκος haluga (= morska alga rjave barve))

1. lakmusov lišaj, orselja (iz katere se pripravlja rdečilo): Plin., Q., qui Sidonio contendere ostro nescit Aquinatem potantia vellera fucum (kot nadomestilo za škrlat (bager)) H.

2. meton.
a) rdeča (škrlatna) barva, rdečina, škrlat, bager: Lucr., Cat., Tib., Lucan., Stat., Aus., Prud., Tyrius, purpureus O.
b) (rdečkasta) voskovina, zamazilo, „lotanje“: fucoque et floribus oras explent (apes) V.

3. metaf. videz, hlimba, pretvarjanje, pretvara, hinavščina: color venustatis non fuco inlitus, sed sanguine diffusus Ci., sine fuco ac fallaciis (aliteracija) Ci. brez prikrivanja, merx sine fucis H., fucum facere (alicui) Ter., Q., Ci. slepiti, za norca imeti (koga), veritatem fuco … mentiri Lact., iudices fuco illiti Amm., multa fucis illita Prud.

hyalus -ī, m (gr. ὕαλος)

1. steklo (čisto lat. vitrum) color hyali V. kot steklo zelena barva.

2. kot steklo zelena barva: Aus., Prud.

hysgīnum -ī, n (gr. τὸ ὕσγινον iz ὕσγη, ki je menda galatsko ime za gr. πρῖνος kermesov hrast, šiškar) temnordeča barva, karmezin: Vitr., Plin., Paul. (Dig.).

ïanthinus 3 (gr. ἰάνϑινος) vijolične barve, vijoličast, višnjev: Plin., Hier., Vulg., Vop. Od tod subst.

1. ïanthinum -ī, n vijolična barva: Ulp. (Dig.) calceavi te ianthino Vulg. z vijoličastim obuvalom.

2. pl. ïanthina -ōrum, n vijoličasta oblačila: Mart.

īnsuāsum -ī, n (in, suāsum) umazanorjava barva: Pl., P. F.

lāc (starejše lacte ali lact, gl. opombo spodaj), gen. lactis, n (prim. gr. γάλα, gen. γάλακτος in [pri Hom.] γλάγος mleko)

1. mleko: lac equinum Varr., leaenae O., asininum Cels., bubulum, vaccinum Plin., novum V. ali recens O. (o)presno mleko, sveže mleko, mleko izpod krave, coactum O. ali concretum kislo, skrknjeno ali usedeno mleko, pressum V. ali coagula passum O. usirjeno (sesirjeno) mleko, sir, niveum O., alienum Gell. mleko druge ženske, lacte atque pecore vivere C., lacte, caseo, carne vesci Ci., ut paene cum lacte nutricis errorem suxisse videamur Ci., lac dare O. dojiti, flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., a lacte cunisque Q. od mladih nog, od zibeli; kot daritev: Silvanum lacte piabant H.; preg.: lac gallinaceum Petr., Plin. „kurje mleko“ = čudna, redka stvar (prim. slov. reklo: „po ptičje mleko poslati“, „vse ima, le ptičjega mleka ne“), neque lac lacti(s) magis est simile quam ille ego similest mei Pl. (prim. Pl. Menaechmi 5, 9, 30; Miles glor. 2, 2, 85); o ljubki sladkosti: in melle sunt linguae sitae vestrae atque orationes lacteque Pl., satiari velut quodam iucundioris disciplinae lacte Q.; pesn. meton. mlečna (mlečnobela) barva: cetera lactis erant O.

2. metaf. rastlinski ali mlečni sok, mleček: Cels., Plin., quarum (herbarum) de lacte soporem Nox legit O., nigri (črnega = hudega) cum lacte veneni V.

Opomba: Nom. lacte: Enn. et Caecil. ap. Non., Ca. et Varr. ap. Char., Ca., Pl., Petr., Plin., Ap.; acc. m. lactem Petr., Ap., Gell.; lactem ali (inačica) lacte: Cael., It. Nom. lact: Varr. ap. Non., Aus., M.

līvor -ōris, m (līvēre)

1. višnjevorumena, višnjeva barva na telesu, modrica, črnavka zaradi stiska, udarca, sunka, tepenja idr.: si tumore et livore decoloratum est corpus mortui Corn., niger in vaccae pectore livor erat O., livor impresso ore O. od poljub(ljanj)a, tum sucos herbasque dedi, quīs livor abiret Tib., oliva contusione livorem trahit Col., livores et tumores in corpore cruditatis an veneni signa sint Q., uvaque conspectā livorem ducit ab uva Iuv., livores toto corpore erant (sc. zaradi zastrupitve) Suet.

2. metaf. bleda, zelena, strupena zavist, zavistnost, zavidnost, nevoščljivost, grdogledost: quod isti ne faciant, summa malevolentia et livore impediuntur Brutus in Ci. ep., livor cupidus Pr. hudoželjna, škodoželjna zavist, rumpere, livor edax O., pascitur in vivis Livor, post fata quiescit O., obtrectatio et livor pronis auribus accipiuntur T., livor et malignitas videri potest omnes annos possidere Plin. iun., non minore livore ac malignitate quam superbiā grassatus est Suet.

lōmentum -ī, n (lavāre)

1. izpiralo, nekakšno milo = iz bobove moke in riža zgneteno testo, s katerim so si rim. dame zakrivale gube: Plin., Mart., P. Veg., Pall.; pren. nekakšno čistilo, lug: censuram lomentum aut nitrum esse Caelius in Ci. ep.

2. metaf. neka modra barva, neko modrilo: ex caeruleo fit, quod vocatur lomentum, perficitur id lavando tenendoque Plin.

lūror -ōris, m (prim. lūridus, fel, flāvus) prstena barva, mrtvaška bledica, smrtna bledost: Lucr., Ap., Cl.

lūteus¹ 3 (lūtum)

1. s katáncem pobarvan: chrysoccola l. Plin.

2. metaf.
a) zlatorumen, oranžnorumen, žafranast, rdečkastorumen, bled: panis Pl., Aurora (= gr. κροκόπεπλος) V., pallor H., palla Tib. (prim. lūridus); od tod subst. lūteum -ī, n α) rumena barva, rumeno, rumenina, rumén, žoltina: aliquid lutei Sen. ph., odoris iucundi colorisque in luteum inclinati Plin., odore medicato cum quadam acrimonia iucundo, colore in luteum languescente Plin. β) rumenjak (v jajcu): Plin.
b) rožnate barve, rožnobarven, rožnordeč, svetloškrlaten: papaver, soccus Cat., apices Plin.

lūtum¹ -ī, n

1. bot. (rumeni) katánec (Reseda luteola Linn.), rastl., s katero se rumeni: V., Vitr., Plin.

2. rumenilo, rumenina = rumena barva, rumeno barvilo: Ps.-V. (Ciris), Tib.

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

nigrēdō -inis, f (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva: corvina Ap., atrae noctis M., erant quidam (sc. libri) sacrā nigredine M., olae Vulg.

nigritia -ae, f: Plin. in nigritiēs -ēī, f: Cels., (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva; occ. nigrities kot bolezen kostna gniloba, nekroza (odmiranje) kosti: Cels.

nigritūdō -inis, f (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva: mares negantur anno diutius durare argumento, quia nulla veris initio appareat nigritudo in rostro, quae ab aestate incipit Plin.; metaf.: nigritudo peccatorum Aug.

nigror -ōris, m (niger)

1. črnota, črnina, črnjava, črna barva, temota, temačnost, tema: interea prope iam occidente sole inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbum obcaecat nigror Pac. ap. Ci., dic quam cogat vis ire minutim per commissuras rimarum noctis nigrore Luc. ap. Non., nantam algu atque nigrore maius Luc. fr., funditus humanam qui vitam turbat ab imo omnia suffundens mortis nigrore Lucr., nigrorem in ulceribus excitat Cels., „rubidus“ autem est rufus atrior et nigrore multo inustus, „luteus“ contra rufus color est dilutior Gell.

2. črno lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo), črna šminka: oculos circumducto nigrore fucare Cypr.

ōchra -ae, f (gr. ὤχρα) ókra, zemeljska rumena barva (rumenica), zemljina, ki rumeni: Plin., Cels., Vitr.

pallor -ōris, m (pallēre)

1. bledost, bledica, bleda barva: Lucr., Stat., amantium H., luteus H., albus ora pallor inficit H., pudorem rubor, terrorem pallor consequitur Ci., pallorem ducunt rami O. pobledevajo, bledijo, rumenijo, pallor tenet loca senta (= podzem(elj)ske) O.; pl.: tot hominum pallores T. smrtna bledost.

2. metaf.
a) plesen, plesnoba: Cat., Vitr.
b) nakaznost, skaženost, iznakaženost, grda barva, ostudna barva: Lucr.; occ. rumenkasta, rumenordeča barva: obscuris solis pallor Plin.

3. meton. strah, tesnoba, bojazen: Pl., Pr.; pooseb. (kot božanstvo) Pallor -ōris, m Pálor = Bledost, Strah, Bojazen: illic habitat Pallor O., Tullus fanum vovit Pallori et Pavori L.