Franja

āgnīnus 3 (āgnus) jagnjetov, janjčji: Pl., Tit. fr., Varr., Plin., Icti.; subst. āgnīna -ae, f (sc. caro): jagnjetina: Pl., H.

Agnōn -ōnis, m (Ἄγνων) Agnon, gr. moško ime, poseb.

1. poveljnik v vojski Aleksandra Vel., znan po svoji razkošnosti: Plin.

2. atenski govornik, Fokionov tožnik: N., Q., pisan tudi Hagnon in pri drugih piscih Agnōnidēs -ae, m Agnonid

agōnothetēs -ae, m in agōnotheta -ae, m (gr. ἀγωνοϑέτης) urejevalec tekmovalnih bojev (pri Grkih), vodja (nadzornik, sodnik) pri tekmovalnih bojih: pozni pisci; pren.: Tert.

agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.

Alamannī (Alamānī, Alemannī) -ōrum, m: Alaman(c)i (Aleman[c]i, skupno ime več germanskih plemen med gornjim Renom, Donavo in Majno: Aur., Eutr., Amm., Cl. Od tod subst. Alamannia -ae, f Alamanija, dežela Alamanov: Amm.; met. = Alamanni: Cl.; adj. Alamannicus (Alamannus) 3 alamanski: Amm.

Albānī -ōrum, m

1. Albanci, preb. pokrajine Albanije (gl. v nadalj. Albānia): Plin., Iust., effugere ad Armenios, dein Albanos T. — Od tod: subst. Albānia -ae, f Albanija, pokrajina vzhodno od Hvalinskega morja ob izlivu reke Kura: Plin., Gell.; adj. Albānus 3 albanski: mare Albanum Plin. Albansko morje, del Hvalinskega morja ob albanski obali, orae Alb. Val. Fl., porta Alb. Val. Fl. albanska vrata = albanski prelazi blizu današnjega mesta Derbenta, sicer imenovani pylae Caspiae.

2. (gl. Alba II. 1.).

albulus 3 (demin. albus) belkast: Varr., columbus Cat.; o vodovju belkasto se peneč: freta Mart. Kot nom. propr. Albula -ae

1. fem., redkeje masc. (sc. aqua), staro ime reke Tibere: V., O., Plin., fluvius Albula, quem nunc Tiberim vocant L.

2. fem. (sc. aqua) in masc. (sc. rivus), potok med Rimom in Tibero, pritok Anijena, nastal je iz žveplenih zdravilnih studencev: O., Vitr., Sen. ph., canaque sulfureis Albula fumat aquis Mart., imenovan tudi Albulae aquae: Suet., iuxta Romam Albulae aquae volneribus medentur Plin. ali Albulae -ārum, f (sc. aquae): crudarum nebulae Albularum Mart.

3. fem., ime Nimfe tega potoka: Stat.

4. reka v ankonski pokrajini: Plin.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.

Alcmēnē -ēs, v lat. obl. Alcmēna -ae, predklas. Alcumēna -ae, f (Ἀλκμήνη) Alk(u)mena, Elektrionova hči, žena Amfitriona iz Teb, z njim Ifiklova mati, z Zevsom Heraklejeva mati: Luc. fr., Pl., Ci., O., Pr., Sen. tr. idr.

Alēmōn -onis, m (Ἀλήμων Hom. „klatež“, „potepuh“) Alemon, Miscelov (Myscelos) oče, ustanovitelja krotonskega mesta: O. Od tod patronim Alēmonidēs -ae, m (Ἀλημονίδης) Alemonov potomec (= Myscelos): O.

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

alicārius 3 (alica) pirnat, pirničen: reliquiae (odpadki, otrobi) Pl.; od tod subst.

1. alicārius -ii, m pirnični mlinar: Luc. fr., P. F.

2. alicāria -ae, f vlačuga (ki poseda pred pirničnimi mlini): Pl., P. F.

alīpta -ae, m (gr. ἀλείπτης) mazilec (čisto lat. unctor), suženj, ki je svojega gospoda v kopeli mazilil in otiral ter mu odrejal telesne vaje ter mero in red v hrani: Ci. ep., Cels., Fr. — Soobl. alīptēs -ae, m: Iuv.

aloē -ēs, f (gr. ἀλόη) bot. aloa: Ap. h., Plin.; kot zdravilo: Cels.; pren.: plus aloes quam mellis habet Iuv. = več bridkega kakor sladkega. — Pozna soobl. aloa -ae, f: Isid.

althaea (althēa) -ae, f (gr. ἀλϑαία) slezenovec, slez: Plin., Isid., hibiscus, quam althaean vocant Cael. — Kot nom. propr. Althaea -ae, f (Ἀλϑαία) Alteja, hči etolskega kralja Testija, Ojnejeva (Oeneus) žena, Meleagrova mati: O., Hyg.

alumnus 3

A. pass.

I. kot adj. vzgajan, vzrej(ev)an: alumnum numen O., Stat. —

II. kot subst. masc. alumnus -ī

1. rejenec, gojenec: quid voveat dulci nutricula maius alumno? H., comes carus datus ibat alumno V., hic me Caietam notae pietatis alumnus... igne cremavit O., iuveni Silenum reddit alumno O., al. legionum T. gojenec legij = v vojaškem taboru vzgojen, sutrinae tabernae alumnus T. = čevljarski vajenec; Nemees alumnus Stat. (o levu); pren. gojenec = učenec: quid ait Aristoteles reliquique Platonis alumni? Ci., alumnus disciplinae meae Ci. ep., ego igitur pacis, ut ita dicam, alumnus Ci., al. virtutis Sen. rh., artis aetheriae (vedeževalne umetnosti, vedeževalstva) Stat., al. Urbis T. gojenec rim. mesta; atrib.: alumnus grex Prud. množica učencev.

2. occ.
a) otrok, sin: Italia alumnum suum servitutis extremo... supplicio fixum videret Ci., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V., Peligni ruris alumnus O., Cretae alumnus (= Iuppiter) O., nunc Rudiae solo memorabile nomen alumno (= Ennio) Sil., Antenorei laris al. Mart., agrestis (= agri) alumnus Sen. tr., alumni fluminum Val. Fl. porečniki; nemorum alumnus Stat. sin gozdov = lovski prijatelj, lovec; pren.: non alumnus fortunae, sed partus Plin. ne posinovljen, ampak pristen otrok sreče.
b) v pl. (o živalih) mladiči, gnezdo (mladičev): abeas parvis aequus alumnis H., dulces alumni H.
c) (o trtnih mladikah) rozge: Col. Kot subst. fem. alumna -ae rejenka, gojenka: nostra haec alumna et tua profecto filia Pl., at vos si laesae contemptus tangit alumnae O., Agrippinam filiam et alumnam... praedicare Suet., noctis alumna (=Tisiphone) Sil., aquai dulcis alumnae Ci. poet. (o žabah), quercus al. vadi Stat., Sequanicae textricis alumna (= endromis) Mart.; pren.: bene constitutae civitatis quasi alumna quaedam eloquentia Ci., eloquentia alumna licentiae T., cliens et alumna Urbis Ostia (kot rim. naselbina) Fl., terra (Italia) omnium terrarum alumna eadem et parens Plin.

B. act.

I. kot adj. hraneč, hranilen: cygnus... alumna stagna petierat M. —

II. kot subst. fem. rednica, hranilka: Ceres, alumna terrarum ac nutrix mortalium M.

alytarchēs -ae, m (gr. ἀλυτάρχης) alitarh, predstojnik javnih slug, ki so pri slavnostnih igrah skrbeli za red in mir: Cod. Th. Od tod alytarchia -ae, f alitarhovstvo, služba alitarha: Cod. I.

Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.

Amathūs -ūntis, acc. -ūnta (Ἀμαϑοῦς) Amatunt,

1. f, mesto na južni obali Cipra z Venerinim svetiščem: V., O., Cat., Plin. Od tod adj.
a) Amathūsius 3 amatuntski; kot Venerin priimek: Venus Amathūsia T. Venera Amatuntska, ali samo Amathūsia (Ἀμαϑουσία) O., Cat. Amatuzija, Amatuntska. Kot nom. propr. Amathūsia -ae, f Amatuzija, starejše ime otoka Cipra: Plin.
b) Amathūsiacus 3 amatuntski, iz Amatunta: bidentes O.

2. masc. heros eponymos mesta Amatunta: T.