Franja

in-cōgitātus 3 (in [priv.], cōgitāre)

1. pass.
a) nepreudarjen, nepremišljen, neproučen: opus, alacritas Sen. ph.; subst. n. pl.: incogitata dicere Ap. brez priprave govoriti.
b) česar se ni moč misliti, misli nedosegljiv: supplicia Sen. tr.

2. act. ki ne premisli, nepremišljen, nepreudaren, lahkomiseln: animus Pl.

in-compositus 3, adv. -ē

1. nesestavljen, enostaven, enote(re)n: Ambr.

2. ne lepo in prav sestavljen in urejen, neurejen, nereden, nepravilen, ki ni (se ne vrši) po pravilu ali redu, neumerjen, neroden: Val. Max., Plin. iun., incompositi motūs V. neumetelno gibanje (pri plesu); od tod: inordinatum et incompositum agmen L. neurejena in ne tesno strnjena četa, i. hostes L. brez reda (neurejeno) korakajoč, hostis incomposite veniens L., incomposite fugere Cu. v zmedenem begu; o borilcu: armis incompositus T. (Dial.) ne pravilno držeč; o slogu: Q., Aug., i. versus L.; prim. enalaga: incomposito pede currunt versus Lucili H. tečejo s spotikajočo se nogo = nepravilno, negladko; podobno: horride et incomposite efferre (v govoru) Q. nerodno; o značaju: insipientes, incompositi Vulg. razbrzdani.

in-comprehēnsibilis -e

1. ki ga ni moč prijeti ali doseči, neprijemljiv, nezgrabljiv, nedosegljiv (nedosežen): Macr., parvitas arenae Col., constare ex comprehensibili et incomprehensibili Tert.

2. metaf.
a) (v razgovoru) neizpodbiten, ki mu ni priti do živega: in disputando inc. et lubricus Plin. iun. (podoba, vzeta od borilca).
b) (razumu) nedosegljiv, nedosežen, nerazumljiv, nedoumen, nedoumljiv: Cels., praecepta Q., iudicia Vulg.
c) (z dejanjem) nedosežen ali neobsežen, neomejen, neskončen, neizmeren, brezmeren: vita, opus (naloga), arbitrium (samovoljnost) Sen. ph.; od tod adv. incomprehēnsibiliter nedosež(e)no, metaf. nerazumljivo, nedoumno: Eccl.

in-cōnfūsus 3 (in [priv.], cōnfundere) nezmeden, nezblojen, nezbegan, ki ni v zadregi: Sen. ph., Cl.

in-contāminābilis -e, adv. incontaminabiliter ki ga ni mogoče omadeževati, neoskrunljiv: Eccl.

in-contemplābilis -e (in [priv.], contemplārī) ki ga ni mogoče ogledovati ali premišljati o njem: Eccl.

in-contemptibilis -e (in [priv.], contemnere) ki ga ni moč (ali se ga ne sme) prezirati, nezaničljiv: Eccl.

in-dēprecābilis -e (in [priv.], dēprecārī) ki ga s prošnjami ni moč odvrniti: poena Gell.

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

in-dissimulābilis -e (in, dissimulāre) ki ga ni moč prikriti, tajiti: veritas Gell.

in-dissolūbilis -e ki ga ni moč razvozlati, nerazvezen, neločljiv, nerazdružljiv: nodus Plin.; metaf.: quoniam orti estis, indissolubiles esse non potestis Ci., in complicandis calumniarum nexibus Amm., homo Lact.

in-docilis -e

1. nepoučljiv, nedovzeten za učenje, trdoglav, težko se učeč: homo Ci., nimis indociles quidam tardique sunt ki se jih ne prime noben nauk, gluhi za nauk, Plin., Ci., indocilis grex H., hirundo Pl.; z gen.: pacis modique Sil.; z dat.: imitandis turpibus Iuv., quieti Sil.; pesn. z inf.: Cl., mercator indocilis pauperiem pati H. ki se ne privadi, fidem exuere Sil., tristia ferre Sil., loqui Lucan., teneri Stat.

2. nenaučljiv, česar se ni moč naučiti: ingeniī magnitudo non desiderat indocilem usus disciplinam Ci.

3. meton.
a) nevešč, neizkušen, neizobražen, surov, preprost: agricola indocilis caeli Plin., guttur (avis) O., is genus indocile ... composuit V., auriga Sil., non indociles lugere Sen. tr.
b) nepripraven za kaj: terra indocilis Cereri Sil., arbores indociles nasci alibi Plin.

4. kar se ni učilo, nepokazan, nenaučen: via Pr., numerus O. neumeten.

in-ēluibilis -e (in, ēluere) ki ga ni moč izprati, neizbrisljiv (neizbrisen): fucus, maculae Lact.

in-ēmeribilis -e (in, emerēre) ki si ga ni moč prislužiti ali pridobiti: Tert.

in-ēmundābilis -e ki ga ni mogoče oprati, umiti, očistiti: Innoc. ap. Aug.

in-ēnatābilis -e (in, ēnatāre) iz katerega ni mogoče izplavati: profundum Tert.

in-equitābilis -e (gr. ἄνιππος) čez katerega ni mogoče jezditi, za konjenico neprimeren (naspr. equitabilis =gr. ἱππάσιμος): campi Cu.

in-ērumpibilis -e (in, ērumpere) ki je ni mogoče raztrgati: tunica Christi Cass.

in-ēvulsibilis -e (in, ēvellere) ki ga ni mogoče izruvati, neločljiv: Aug.

in-excitābilis -e ki ga ni mogoče zbuditi, nezdramen: somnus Sen. ph. trdno.