-
Melētidēs -ae, m (Μελητίδης) Meletíd, Atenec, ki je zaradi svoje velike neumnosti prešel v pregovor: Ap.
-
Menander (Menandrus, Menandros) -drī, m (Μένανδρος) Menánder
1. Atenec, najslavnejši pesnik nove atiške komedije (νέα) okrog l. 315, Teofrastov učenec, Terencijev vzornik: Ter., Varr., Ci., O., Pr., Q., Vell., Ph., Suet., Gell., Aus., Amm. — Od tod adj.
a) Menandrēus 3 (Μενάνδρειος) Menándrov: Thais Pr.
b) Menandricus 3 Menándrov: fluxus Tert.
2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Iust., Cu.
3. Ciceronov suženj: Ci. ep.
4. osvobojenec Tita Ampija Balba: Ci. ep.
-
Phīdiās -ae, acc. -ān, m (Φειδίας) Fídias (Fídija, Fejdías)
1. slavni atenski kipar, Periklov sodobnik: Ci., Q., Plin. — Od tod adj. Phīdiacus 3 (Φειδιακός) Fídijev (Fejdíjev): O., Iuv., Mart., Pr.
2. Atenec, za časa Sule vladar atenske države: N.
-
Thespis -idis, m (Θέσπις) Téspis, Atenec, Solonov in Pejzistratov sodobnik, utemeljitelj atiške tragedije; svoje igre je baje prikazoval na vozu, potujoč od mesta do mesta: plaustris vexisse poemata Thespis dicitur H.
-
Thrasybūlus -ī, m (Θρασύβουλος) Trazibúl, Atenec, Likosov sin, ki je l. 399 Atene rešil gospostva trideseterice tiranov: N., Iust., Val. Max.
-
Tīmōn -ōnis, m (Τίμων) Tímon, grško moško ime; poseb.
1. Atenec Timon, ki je živel v času peloponeške vojne, znan kot ljudomrzec: Ci. — Od tod adj. Tīmōneus 3 Tímonov, tímonski, timonéjski: cenae Timoneae Sen. ph. = osamljene, samotne.
2. grški kipar: L.
3. neki drug grški kipar: Plin.
-
Tyrtaeus -ī, m (Τυρταῖος) Tirtáj, grški elegik, Atenec, ki je v drugi mesenijski vojni Spartance navduševal s svojimi bojnimi elegijami: H., Iust.
-
Xenophōn -ōntis, m (Ξενοφῶν) Ksenofónt, Atenec, Sokratov učenec, zgodovinopisec, filozof in vojskovodja, rojen po l. 440, umrl po l. 355 v Korintu: Varr., Ci., N.; gr. acc. pl. Xenophontas: Sen. ph. — Od tod adj. Xenophōntēus (Xenophōntīus) 3 (Ξενοφώντειος) Ksenofóntov, ksenofóntski, ksenofontéjski: Xenophonteum genus sermonis Ci., Hercules Xenophontius ille Ci.