Franja

Getae -ārum, m (Γέται) Geti, bojevito traško pleme, s svojimi sosedi Daki sorodno ali celo istovetno, ki je sprva bivalo ob Hemu (= Balkan) na obeh straneh reke Istra (= Donava); makedonski kralji so ga potisnili na severno stran reke. Pod Decebalom so bili Geti mogočen narod, vendar jih je rim. cesar Trajan l. 106 po Kr. popolnoma premagal: CI. EP., V., H., O., SEN. TR., MEL., PLIN. Sg. Geta -ae: AUS., VEN., ali Getēs -ae, abl. -ā, m (ὁ Γέτης): O., LUCAN., STAT., SID. Get, večinoma kolekt. Geta Get(a) kot suženjsko ime: KOM.; kot rim. priimek, npr. C. Licinius Geta Gaj Licinij Get(a), konz. l. 116, cenzor l. 108: CI.; apoz.: poëta Getes O. ali Getes Hebrus SEN. TR. getski. – Od tod

1. adj. Geticus 3, adv. -ē, getski, pesn. = traški: arma, sermo, gens O., lyra STAT. = Orfejeva, Getice loqui O.

2. subst. Getis -tidis, f Getka, getska žena: SID.

glōs, glōris, f (prim. gr. γαλόως, at. γάλως) svakinja, moževa sestra: AUS., DIG., P. F.; tudi bratova žena, svakinja, zalva: NON.

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

iuvenis -e, m, f komp. iūnior, redko iuvenior

I. subst.

1. m mladenič, mlad mož (nav. od 20. do 40. leta, naspr. puer ali senex): L., O., H. idr., infirmitas puerorum et ferocitas iuvenum et gravitas constantis aetatis Ci.; kolekt. = mladi možje, mlado moštvo: consul trahit undique lectum divitis Ausoniae iuvenem Sil.

2. f mlada žena, mladenka, devica: Plin., sive cupis iuvenem, iuvenes tibi mille placebunt O., animos eiusdem pulchra iuvenis ceperat Ph.

3. iuvenes utriusque sexūs Suet. mladi ljudje obeh spolov.

4. iūnior mlajši (naspr. senior, maior): Ulp. (Dig.), ut nubere vellet maior iuniori Ap.; poseb. pl. iūniōrēs -um, m mlajši možje, mlajše moštvo (do 45. leta), mladina: C., edicitur delectus, iuniores (novinci, naborniki, „rekruti“) ad nomina respondent L.; po Servijevi ustavi ima vsaka classis enako število centurij iuniorum (stalna vojska) in seniorum (rezerva). Slednje glasujejo prve: totiens iuniorum centuriis te illo honore adfici pronuntiavit Ci. —

II. adj. mlad: qui vel mense brevi vel toto est iunior anno H., iuvenes nutricibus annos posse suis reddi O., iuniores patrum evincebant L., ovis iuvenis habetur quinquennis Col., iuvenior T., Plin. iun., aetate iuvenior Ap., alius senior est, alius iuvenior Sen. ph., de his (declinationibus) aliae sunt priscae ut „Bacchideis“ et „Chrysideis“, aliae iuniores, ut „Chrysides“ et „Bacchides“, aliae recentes, ut „Chrysidas“ et „Bacchidas“ Varr.

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

muliercula -ae, f (demin. k mulier)

1. ženica, ženička, ženišče, ženšče, slabotna žena (ženska): Luc. fr., Lucr., Lact., susurrus aquam ferentis mulierculae Ci., mulierculae et pueri Ci. (naspr. viri), anūs et mulierculae Sen. ph. stare in slabotne ženske, quamlibet mulierculam vincere mollitiā H.; samica živali: pantheris Varr.

2. baba, babnica, babura, lahkoživka, vlačuga, cipa, deklača, podržulja: suas secum mulierculas in castra ducere Ci., tametsi in acta cum mulierculis iacebat ebrius Ci., deperire amore mulierculae L., ut quae princeps furtim mulierculae tribuebat, ille palam largiretur T.

mulierōsus 3 (mulier) žená željan, ves nor na ženske: Pl. (Poen., 1161; v nekaterih izdajah najdemo muliebrosus), homo Afr. ap. Non. ženskar, hunc et ebriosum et mulierosum fuisse Ci. lovač, vlačugar, razuzdanec.

nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

I. intr.

1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —

II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.

nurus -ūs, f (indoev. obl. *snusos, *snusā (morda iz kor. *sneu̯- vezati; *snusos torej pomeni „tista, ki povezuje dve družini“); prim. skr. snuṣā́ = gr. νυός = sl. snaha = hr. snàha = stvnem. snur)

1. snaha: Suet., Icti. idr., socrūs uno animo oderunt nurūs Ter., mater amicam inpuri filii tamquam nurum sequebatur Ci., regiae nurūs L., iam tua, Laomedon, oritur nurus (= Avrora, soproga Laomedontovega sina Titona) O.

2. metaf.
a) sinova nevesta: Icti.
b) vnukova ali pravnukova soproga: Icti.
c) pesn. nevesta, tudi mlada (zakonska) žena, mlada gospa: Mart., Stat., inde fluunt lacrimae, stillataque sole rigescunt de ramis electra novis, quae lucidus amnis excipit et nuribus mittit gestanda Latinis O., mixtaeque viris matresque nurusque O. stare in mlade žene.

Opomba: Gen. sg. nuruis: Aus.

nympha -ae, f (gr. νύμφη, gl. nūbō)

1. nevesta, mlada zakonska žena, mladenka, deklica, poseb. kot ljubica koga: grata ferunt nymphae pro salvis dona maritis O., se quoque nimpha tuis ornavit Iardanis armis O., Oebalis nympha (= Helena) O., nuptam Graeci appellant νύμφην Fest.

2. occ. nympha (Nympha), tudi nymphē -ēs, f nimfa, vila. Nimfe, Jupitrove hčere, polboginje, so poosebljene naravne sile, imenovane različno po svojih bivališčih v vrelcih, rekah, jezerih, gozdih, logih, drevesih, dupljah, na gorah in travnikih (prim. Nāïas, Nāïs, Nērēis, Orēas, Dryas, Hamadryas): si di sunt, suntne etiam Nymphae deae? Ci., qui aedem Nympharum incendit Ci., silvestria templa nympharum Lucr., Laurentes Nymphae, genus amnibus unde est V., Pelagi nymphae ali nymphae marinae, nymphae Pactolides, nymphae infernae paludis ali Avernales nymphae, nympha Pēnēis (= Daphne), Maenalis n. (= Carmenta), vocalis nymphe kličoča nimfa = Jeka (Eho), invenies, qui te (sc. Annam Perennam) nymphen Atlantida dicant O., nympharum habitu Suet.; nymphae Libethrides (gl. Lībēthrides) V. muze, ki so jim bili posvečeni navdušujoči vrelci; pesn. meton. morska voda: canaque sulphureis nympha natatur aquis Mart. (po nekaterih izdajah lympha).

3. buba, zlasti čebelina: cetera turba cum formam capere coepit, nymphae vocantur, ut fuci serenes aut cephenes Plin. (11, 48), fetus ipse inaequalis ut barbaris: alius evolat, alius in nympha est, alius in vermiculo, et autumno, non vere, omnia ea Plin. (11, 71).

prō-nurus -ūs, f (prō in nurus) vnukova žena: Dig., P. F., an sequar, ut suades, laudata que Pergama visam pronurus et magni Laumedontis ero? O.

puer-pera -ae, f (puer in parĕre) otročnica, poródnica (porodníca): Ter., H., Plin.; tudi žena na porodu: Pl., Cat.; atrib.: uxor Sen. ph.

ūni-cuba -ae, f (ūnus in cumbere), ki je ležala le pri enem možu = le enkrat poročena žena: Hier.

vīlicus (slabše vīllicus) 3 (vīlla) k pristavi (podeželskemu dvorcu) sodeč, podeželski, vaški, selski: vilica nomina lini Aus. Od tod subst.

1. vīlicus -ī, m oskrbnik pristave, pristávnik, oskrbnik ali upravitelj podeželskega dvorca, suženj ali osvobojenec, ki so mu bili podrejeni drugi sužnji podeželskega dvorca: Ca., Varr., Col. idr., emimus, quem vilicum imponeremus Ci., vilicus silvarum et … agelli H.; metaf. nasploh oskrbnik, upravitelj (npr. kake velike mestne hiše), nadzornik, predstojnik: urbis Iuv., aquaeductuum Front., malum vilicum esse imperatorem Lamp.

2. vīlica -ae, f pristávnica, oskrbnica pristave (podeželskega dvorca), nav. obenem pristavnikova žena: Ca., Col., Mart., Iuv.; kot tip podeželske lepotice = podeželska (kmečka) deklina: sordebant tibi vilicae concubinae hodie atque heri Cat.

Āëropē -ēs (O.) ali Āëropa -ae (Hyg.), f (Ἀερόπη) Aeropa, hči kret. kralja Katreja, Plistenova žena, po poznejšem mitu Atrejeva žena in Agamemnonova in Menelajeva mati, Tiestova ljubica.

Āfrānius 3 Afranij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Afranius Lucij Afranij, pisec komedij okrog l. 110, izvrsten v šaljivi ljudski igri (fabula togata): Ci., Q., Suet., Afrani toga convenit Menandro H. (ker se je Afranij zgledoval po Menandru).

2. L. Afr., Lucij Afranij, Pompejev legat, konz. l. 60, po bitki pri Tapsu ujet in v neki vojaški vstaji ubit od Cezarjevih vojakov (po drugi razlagi je bil kot vojni ujetnik usmrčen na Cezarjevo povelje l. 46 v Hispaniji): Ci. ep., C., Vell. Od tod adj. Āfrāniānus 3 Afranijev: acies Auct. b. Hisp.; subst. Āfrāniānī -ōrum, m Afranijeva vojska: Auct. b. Hisp.

3. Afr. Burrus Afranij Bur, praefectus praetorio v času ces. Klavdija in Nerona, l. 63 po Kr. pa najbrž zastrupljen od Nerona: T., Suet.

4. Caia Afrania Gaja Afranija, žena senatorja Licinija Bukciona, ki je bila dovolj drzna, da se je tožarila pred pretorjem; zato je njeno ime preg. = drzna ženska: Val. Max., Ulp. (Dig.).

Aganippē -ēs, f (Ἀγανίππη) Aganipa,

1. izvir na Helikonu v Beotiji, posvečen Muzam in zato navdihujoč pesništvo, prav tako tudi Nimfa tega izvira, hči rečnega boga Permesa: Aonie Ag. V., frigerans Cat., Hyantea O., Plin. Od tod adj. Aganippēus 3 (Ἀγανίππειος) Aganipin, aganipski: lyra Pr. Muzam posvečena, unda Cl.; Aganippicus 3 (Ἀγανιππικός) Aganipin, aganipski: fontes Sid.; Aganippis -idis, f iz Aganipe izvirajoča: Hippocrene O. = Muzam posvečena in navdihujoča.

2. Akrizijeva žena, Danajina mati: Hyg.

Agauē (Agāvē) -ēs, f (Ἀγαύη) Agava, gr. žensko ime, poseb.

1. Kadmova in Hermionina hči, Ehionova žena, ki je med bakhantskimi orgijami raztrgala svojega sina Penteja, misleč, da je zver: H., O., Hyg., Lucan.; oseba Stacijeve tragedije: Iuv.

2. neka Nereida: Hyg.

3. neka Amazonka: Hyg.