Franja

Critobūlus -ī, m (Κριτόβουλος) Kritobul,

1. Sokratov učenec: Ci.

2. grški zdravnik v Aleksandrovi vojski: Cu., Plin.

Critolāus -ī, m (Κριτόλαος) Kritolaj,

1. peripatetik, l. 155 atenski poslanec v Rimu skupaj s peripatetikom Karneadom in stoikom Diogenom: Ci., Gell., Tert.

2. vojskovodja ahajske zveze l. 147: Ci., L. epit., Fl.

3. neki Sicilec iz Hene: Ci.

Crīūmetōpon -ī, n (Κριοῦ μέτωπον) Kriumetop = Ovnovo čelo,

1. rtič na južnem rtu tavernskega Herzoneza: Plin., v grški pisavi: Mel.

2. rtič na jugozahodnem kretskem rtu (zdaj Áksa Kriós): Plin., v grški pisavi: Mel.

Crōbialos -ī, m (Κρωβίαλος) Krobial, mesto v Paflagoniji: Val. Fl.

crocodīlus -ī, m (gr. κροκόδειλος) krokodil: Ci., H., Plin. idr. — Vulg. soobl. (po predmetu) corcodīlus -ī, m: Ph., Mart., Macr. — Kot nom. propr. Crocodīlus -ī, m Krokodil, gora v Kilikiji: Plin.

crocōta -ae, f (sc. vestis) (gr. ὁ κροκωτός, sc. πέπλος ali χιτών) žafranasta praznična obleka, poseb. žensk: P. Clodius a crocota factus est popularis Ci. (ker se je bil preoblekel v žensko); kot obleka Kibelinih svečenikov: Ap., ali v ženske oblečene opice: Ap.

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

Crodunum -ī, n Krodun, mesto v Narbonski Galiji (zdaj Gourdan-Polignan): Ci.

Croesus -ī, m (Κροῖσος) Krojz (Krez), Aliatov (Alyattes) sin, bogati lidijski kralj okrog l. 550, premagan od Kira: Ci., H., Pr. idr.; apel. „Krojz (Krez)“ = bogatin: Irus et est subito, qui modo Croesus erat O., Lydus Dulichio non distat Croesus ab Iro Pr.; v pl.: cum tot Croesos viceris Mart. Od tod adj. Croesius 3 Krojzov (Krezov), krojzovski (krezovski): opes M.

Cromna -ae, f: Plin. ali Cromnos -ī, f: Mel. Kromna, Kromen, mesto v Paflagoniji.

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.

cruciātus -ūs, m (cruciāre)

1. mučenje, muka: Pl., Ter., Cu., Iuv., Suet., mors sine cruciatu atque tormentis Ci., omnes animi cruciatus et corporis Ci., ignes ceterique cruciatus Ci. mučila, omnibus cruciatum, tormenta denuntiat Ci., summo cruciatu supplicioque perire Ci., qui vel ipse sese in cruciatum dari cuperet Ci., cruciatūs corporis S., quod Sequanis … omnes cruciatus essent perferendi C., cruciatibus tormentorum aliquid luere T., adhibitis cruciatibus abnuere caedem T., cruciatūs vulnerum non ferre Amm. žganja.

2. mučenje do smrti, mučna smrt, mučna usmrtitev: quod … summum in cruciatum se venturos viderent C. da pojdejo v najmučnejšo smrt, per cruciatum interfici C. v groznih mukah umreti.

3. pren. poguba, pogibel, nesreča: cum cruciatu tuo istaec hodie verba funditas Pl. v svojo pogubo, maximum in malum cruciatumque insiliamus Pl., i (abi) in malum cruciatum Pl. = pojdi k vragu! quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. = zakaj se raje ne pobereš kvragu?

cruor -ōris, m (prim. gr. κρέας meso, lat. cruentus, cruentāre, crūdus, crūsta, osk. krustatar = lat. „cruentantor“, sl. kri, hr. krv)

1. iz rane sikajoča, tekoča ali iztekla kri, strjena kri, potok krvi: nisi cruor appareat, vim non esse factam Ci., oblitus cruore et luto ambustus est Ci., e nostro cum corpore sanguis (= kri v telesu, v žilah) emicat exsultans alte spargitque cruorem Lucr., cruore atque luctu omnia compleri S., crassumque cruorem ore eiectantem … ducunt ad navīs V., quae caret ora cruore nostro? H., cruor emicat alte O., cr. concretus Cels., si extrinsecus cruor fluxisset Cu., si oculi suffunduntur cruore Plin. če kri zalije oči, če so oči podplute, oblitus faciem (v obrazu) suo cruore T., mox ubi sanguis (kri v telesu, v žilah) artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., cr. captivus (ujetnikov) T.; v pl. = krvni (krvavi) madeži, kaplje (srage) krvi, sledovi krvi, potoki krvi: atros siccare veste cruores V., arma nondum expiatis uncta cruoribus H. po nenehnem … prelivanju krvi omadeževano, hostiarum cruores Ap.; cruor pesn. nam. sanguis: sive cibos omnīs … dicent esse et habere in se nervorum corpora parva et omnino venas partīsque cruoris Lucr. (prim. Lucr. V, 130).

2. met. prelivanje krvi, ubijanje, moritev, umor: nullus ei ludus videtur esse iucundior quam cruor Ci., vivere in cruore Cinnano Ci. v krvavi Cinovi dobi, castus a cruore civili (= civium) Ci., e gremio et complexu matrum ad caedem et cruorem abstrahi Ci., hinc cruor, hinc caedes Tib., adde cruorem stultitiae H. misli si, da iz te norosti nastane umor, lupus cupidus cruoris O., se parare cruori O. na moritev, regna Phari nullo quaesita cruore Lucan., a cruore innocentium abstine Vop.

3. pren.
a) življenjska moč, živost: scit, cruor imperii qui sit Lucan.
b) krvava pena: canentem mandens aper ore cruorem Lucan.; v sramotilnem pomenu: Col. (X, 360).

Cruptorīgis villa Kruptorigova vas, mestece v Friziji: T.

crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.

crūstō -āre -āvī -ātum (crūsta) oskorjiti (oskorjati), od tod kakor s kako skorjo prevleči (prevlekati): māla gypso vel cerā Plin.; crustata crassities pectoris et ventris Ap. s tolščo kakor s kako skorjo prevlečena; kot subst. crūstāta -ōrum, n (sc. animalia) lupinarji: Plin.; occ. s tankimi reliefnimi ploščami prevleči (prevlekati), obložiti (oblagati), večinoma v pt. pf.: Amm., Sid., nec summis crustata domus sectisque nitebat marmoris Lucan., vasa potoria crustata P. F.

crūstulum -ī, n (demin. crūstum) slaščica, sladkorni hlebček, v pl. slaščice: Varr., Sen. ph., Iuv., ut pueris olim dant crustula blandi doctores H.

Crustumeria -ae, f Krustumerija, prastaro sabinsko mesto na levem bregu Tibere severno od Rima: L. — Soobl. Crustumerium -iī, n Krustumerij: L., Plin., ali Crustumerī -ōrum, m Krustumeri (gen. -merov): Ardea Crústumeríque V., ali Crustumium -iī, n Krustumij: Sil. — Od tod adj.

1. Crustumerīnus 3 krustumerijski: secessio Varr.

2. Crustumīnus 3 krustumijski: Col., Cael., ager Varr., L., Plin., tribus Ci., L., campi L.; kot subst.
a) Crustumīnum -ī, n Krustumijsko, krustumijsko ozemlje: in Crustuminum L.
b) Crustumīnī -ōrum, m Krustumijci, preb. Krustumija: L.

3. Crustumius 3 krustumijski: Plin., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.

Opomba: Subst. Crustumerī in adj. Crustumius sta Vergilijevi tvorbi, ker obl. Crustumeria, Crustumerium in Crustumīnus ne gredo v heksameter.

crux, crucis, gen. pl. crucum, f (prim. nem. Kreuz in od tod sl. križ)

I.

1. mučilni kol za obešanje, natikanje, prebadanje, poseb. križ (v obl. T ali †) za križanje sužnjev in tujcev kot kazen za velika hudodelstva: crucis terror Ci., a praetore Darii in crucem actus est Ci., quamvis civis Romanus esset, in crucem sublatus est Ci., quam damnatis crucem servis fixeras, hanc indemnatis civibus Romanis reservasti Ci., aliquem cruci suffigere Ci., Vell. ali aliquem in cruce suffigere H., Cat., Auct. b. Afr. ali aliquem cruci adfigere (crucibus affixi T.) L. ali figere aliquem (alicuius corpus) cruci Plin., Q. ali in ea parte crucis, quae ad fretum spectat Ci. ali corpus in crucem Iust. koga (telo) na križ pribiti, koga (telo) križati.

2. kazen križanja, križanje, smrt na križu: alicui crucem minari Ci., minitari omnibus bonis cruces ac tormenta Ci., propositā cruce aut saxo Ci. ker je bila za to določena kazen smrt na križu ali pahnjenje s tarpejske skale, afficere coives Romanos morte, cruciatu, cruce Ci., peccat uterque nostrum cruce dignius? H.

3. met. križ = muka, stiska, nadloga, nesreča, nezgoda, zlo, poguba (pogibel): quae te mala crux agitat? Pl. kak vrag te je obsedel? quae crux ei potest satis supplicii adferre Ci., multas cruces propositas effugere cupere Ci., summum ius antiqui putabant summam crucem Col.; pri komikih pogosto v reklih: quaerere in malo crucem Ter. v stiskah do križa priti (= do mučne kazni), i (abi) in malam crucem! Pl., Ter. ali abi in crucem! Pl. ali i in crucem! Pl. ali (elipt.) in malam crucem! Pl. = vrag te vzemi! tako tudi: ilicet parasiticae arti malam crucem (= in malam crucem) Pl. = vrag jo vzemi; (o osebah [vlačugah], ki nadlegujejo mlade ljudi) = nadlegovalka, mučiteljica: aliqua mala crux Pl., illis crucibus, quae nos semper omnibus cruciant modis Ter.; kot psovka = obešenjak, malopridnež: quid ais, crux, stimulorum tritor? Pl. —

II. pesn. križ = oje: nutabat cruce pendula viator Stat.

Opomba: Masc.: dignus fuit, qui malo cruce periret Enn. ap. Non.

crypta -ae, f (gr. κρύπτη)

1. dolg hodnik, hodišče, pribežališče, zatočišče ob slabem vremenu ali vročini: Varr., Suet.

2. pokrit hodnik okrog dvorišč rimskih vil, obokana shramba (za živila): Vitr.

3. dolg in ozek podzemni obok, podmol, raka, rov, jama, prekop: Prud., Vulg., cr. Suburae Iuv. glavni prekop pod Suburo, podaljšek Vélike kloake (cloāca maxima), cr. Neapolitana Sen. ph., Petr. fr. neapeljski predor (pod skalami pri Neaplju).

4. dolg hlev za konje v cirkusu: Sid.