Franja

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

Tarquitius -iī, m Tarkvícij (Tarkvítij)

1. Etruščan, ki je pisal o drobogledstvu (umetnosti haruspikov, ki so prerokovali iz drobovja): Plin., Macr., Lact. — Od tod adj. Tarquitiānus 3 Tarkvícijev (Tarkvítijev): libri Amm.

2. neki Tarquitius Priscus Tarkvicij (Tarkvitij) Prisk: T.

Tarracīna -ae, f Taracína, mesto v Laciju (pozneje imenovano Anxur, zdaj Terracina): Ci., Mel., Plin., flumen Tarracinae L., reka Amazen (Amasēnus), ki se izteka pri Taracini. — Soobl. Tarracīnae -ārum, f Taracíne: L. Od tod adj. Tarracīnēnsis -e taracínski, iz Taracíne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci. idr.; pl. subst. Tarracīnēnsēs -ium, m Taracínci, preb. Taracine: T.

Tarracō -ōnis, f Tarakóna (zdaj Tarragona), primorsko mesto v Hispaniji, po katerem se je največja hispanska provinca imenovala Hispania Tarraconensis Tarakonska Hispanija: L., Ci., Mel., Plin. — Od tod adj. Tarracōnēnsis -e tarakónski: conventus, piscatores L., Hispania Mel., Plin., colonia T., vinum Plin.; pl. subst. Tarracōnēnsēs -ium, m Tarakónci, preb. Tarakone: C.

Tarsos (Tarsus) -ī (Cu., Plin.), acc. -on, f (Ταρσός) Tárz(os), glavno mesto Kilikije ob reki Kidnos (zdaj Tarsus Çayı): Ci. ep., Auct. b. Alx., Persea Tarsos Lucan. — Od tod adj. Tarsēnsis -e tárzoški, tárzovski, tárški: Col., episcopus Hier.; pl. subst. Tarsēnsēs -ium, m Tárzošani, Táržani, preb. Tarz(os)a: Ci.

Tartarus¹ (tudi Tartaros) -ī, m (V., H., Lucr., Ap.), acc. -on (Stat.) in Tartara -ōrum, n (V., H., O., Lucr., Ap.) (Τάρταρος, Τάρταρα) Tártar, podzemeljsko kaznovališče; sinekdoha podzemlje, kraljestvo mrtvih: Tartarus ipse bis patet in praeceps tantum V., animas sub Tartara tristia mittit (sc. Mercurius) V.; pooseb. Tartarus pater Val. Fl. = Pluto. — Od tod adj.

1. Tartareus 3 tártarski, podzemeljski, podzemski, podzemen: Ci. idr., deus O. ali Iuppiter Val. Fl. ali rex Cl. = Pluto, custos C. = Cerberus, sorores V., Stat. = Furiae, umbrae O., volucres Val. Fl. = Harpyae, Tartarei regina barathri Stat. = Tisiphone; pesn. tártarski = grozen, grozljiv, strašen, strašljiv, pošasten: specus Ph., nox Val. Fl., vox (Furij) V.

2. Tartarinus 3 tártarski = grozen, grozljiv, strašen: corpus Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest.

Tartēs(s)us in Tartes(s)os -ī, f (Ταρτησσός) Tartés, prastaro primorsko mesto v Hispaniji ob reki Betis (Guadalquivir): S. fr., Plin., Mel., Sil. — Od tod adj.

1. Tartēs(s)ius 3 tartésijski, tartéški: murena Varr. ap. Gell., litora O. = zahodni ocean; subst. Tartēssius -iī, m Tartésijec, Tartešán: Tartessius iste Ci. ep. = Balbus; pl. Tartēsiī -ōrum, m Tartésijci, Tartešáni, preb. Tartesa: Plin.

2. Tartēs(s)iacus 3 tartésijski, tartéški: aequor Sil., vadum Cl. = zahodni ocean, thyrsi Col. = lactuca; tudi = hispán(ij)ski: arenae Cl., stagna Sil.; pesn. = hispán(ij)ski: tellus Sil.

3. Tartēs(s)is -idis, f tartéška: lactuca Col.

Tarvīsium -iī, n in Tarvīsum -ī, n in Tarvīsus -ī, f Tarvízij (Tarvíz) (zdaj Tarvisio, Trbiž), mesto v Venetiji (Veneciji, zdaj Benečija). — Od tod adj.

1. Tarvīsiānus 3 tarvízijski, tarvíški: P. F.

2. Tarvīsīnus 3 tarvízijski, tarvíški: Cass.

3. Tarvīsānus 3 tarvízijski, tarvíški: montes Plin.

Taulantiī -ōrum, m Tavlántijci, ilirsko pleme, ki je živelo okoli Epidamna in Dirahija: L., Mel., Plin. — Od tod adj. Taulantius 3 tavlántijski: regna Sil., incola Lucan., Sil.

Taurī -ōrum, m Távri (Távrijci), skitsko pleme na sedanjem polotoku Krim; znani so bili po žrtvovanju človeških žrtev: Ci., O., Mol. — Od tod adj. Tauricus 3 távrski, távriški, távrijski: terra Taurica O. Tavrski Hersonez (zdaj Krim), ara, sacra O.; subst. Taurica -ae, f (sc. Chersonēsus) Távrski (Távriški, Távrijski) Hersonéz: Plin.

Taurīnī -ōrum, m Tavrín(c)i, ligurijsko pleme v Cisalpinski (Tostranski) Galiji: L.; njihovo glavno mesto je bila Augusta Taurīnōrum ali Colonia Taurīna (zdaj Torino): T. — Od tod adj. Taurīnus 3 tavrínski: saltus L.

Tauriscī -ōrum, m Tavríski, ljudstvo v Panoniji: Plin. — Od tod adj. Tauriscus 3 tavrískovski, tavríški: gens Plin. — Kot nom. propr. Tauriscus -ī, m Tavrísk, grški gledališki igralec: Ci.

Tauromenium (Taurominium) -iī, n (Ταυρομένιον) Tavroménij (Tavromínij), mesto na Siciliji (zdaj Taormina): Ci. ep., Plin. — Soobl. Tauromenē -ēs, f Tavroména: O. — Od tod adj. Tauromenitānus (Taurominitānus) 3 tavromén(ij)ski, tavromenitánski (tavrominitánski): civitas Ci., colles, vina Plin., Charybdis Lucan.; pl. subst. Tauromenitānī -ōrum, m Tavromén(ij)ci, Tavromenitánci, preb. Tavromenija: Ci.

taxeōta -ae, m takseót, oblastveni služabnik, sluga ali pomočnik: pozni Icti. — Od tod adj. taxeōticus 3 takseótov: pozni Icti.

Teānum -ī, n (Τέανον) Teán(um)

1. Teānum Sidicīnum Sidicínski Teán(um), mesto Sidicincev v Kampaniji, rimska kolonija, znana po svojih toplicah (zdaj ruševine pri kraju Teano): Ci., L., Plin.; tudi samo Teānum: Ci. ep., H., L.

2. Teānum āpulum ali āpulōrum Apúl(ij)ski Teán(um), mesto v Apuliji (zdaj Ponte di Cività): Ci., L., Mel., Plin.; tudi samo Teānum: Ci. ep., L. — Od tod preb. Teānēnsēs -ium, m Teánci: L.

Teāte -is, n Teáte (m, gen. Teáta), glavno mesto Marukinov v Samniju (zdaj Chieti): Sil. — Od tod preb. Teātīnī -ōrum, m Teatín(c)i, Teátčani: Plin.

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

Telamōn² (tudi Telamo) -ōnis, m (Τελαμών) Télamon

1. Ajak(s)ov sin, brat Peleja, oče velikega Ajanta in Tevkra: Ci., O., Stat., Val. Fl., Iust., Hyg. idr., Aiax Telemone natus H. — Od tod adj. Telamōnius 3 (Τελαμώνιος) Télamonov, Telamónijski; kot subst. Telamōnius -iī, m Telamónijec: O. = patron. Telamōniadēs -ae, m (Τελαμωνιαδής) Telamoniád = Télamonov sin = veliki Ajant: O.

2. mesto v Etruriji: Mel., Plin.

Tellēna -ōrum, n Teléna (Teléne), mestece v Laciju: L., Plin. Od tod Tellēnae trīcae = prazni izgovori: Varr. ap. Non., Arn.