Franja

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trānstrum -ī, n (trāns)

1. prečnik, prečna greda, prečni tram, (pri poslopjih) razpirač (razpornik, razpora) ali (po drugih) goltnik, goltniško povezje, povezno bruno: C., Plin., Vitr., transtra dicuntur tigna, quae ex pariete in parietem transiguntur Fest.

2. prečna klop na ladjah, veslarska (veslaška) klop: Ci., C., L. epit., V., Pers.

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

trapētum -ī, n (tuj. τράπης; prim. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje) stiskalnica, preša, tlačilnica, poseb. za olje: Col., Plin., Ulp. (Dig.) idr., teritur Sicyonia baca trapetis V. — Soobl. trapētus -ī, m: Ca.; pl. po gr. obl. trapētes: Varr.; acc. trapētas: Varr., Plin.; abl. trapētibus: Ca.

Trebellius 3 Trebélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta

1. Trebellius Maximus Trebelij Maksim, Neronov sodobnik: T.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), zgodovinopisec v 4. stol. po Kr. — Od tod adj. Trebelliānus 3 trebélijski, trebelijánski, sklenjen (sprejet) v času Trebelijevega konzulovanja (konzulata): senatūs consultum Icti.; tudi samo Trebelliānum -ī, n: Paul.

Trebia -ae, Trébija

1. m (ὁ Τρεβίας), reka v Cisalpinski (Predalpinski, Tostranski) Galiji, Padov pritok, znan po Hanibalovi zmagi l. 218 (zdaj Trebbia): L., Eutr., Lucan., Fl. idr., Scipio cum Tiberio Longo apud Trebiam adversus Hannibalem venit N., o Trebia perfide! Sil.

2. f mesto v Umbriji (zdaj Trevi): Arn. Od tod Trebiānus 3 trébijski, trebijánski: Arn.; pl. subst. Trebiānī -ōrum, m Trébijci, Trebijánci: Suet. = Trebiātēs -um, m Trébijci, Trebijánci, Trebijáti, preb. mesta Trebija: Plin.

tremi-pēs -pedis, acc. pl. -pedas (tremere in pēs) tresonog, tresoče noge imajoč, s tresočimi nogami: neque quas † agi pennis anates, tremipedas (po novejših izdajah remipedas) buxeirostris pecudes, paludibus nocte nigra ad lumina lampadis sequens Varr. ap. Non.

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.

tremor -ōris, m (tremere)

1. trés, trésenje, tresávica, tresávost, trepèt, trepetánje, trepetávost, drgèt, drgetánje, drgetávost, drhtênje, drhtávica, drhtávost, trémor: Pl., Plin., Macr., Veg., Cl. idr., ut terrorem pallor et tremor consequatur Ci., pallor et tremor et dentium crepitus L., gelidus per ossa cucurrit tremor V. od groze mraz spreleti kosti, od groze se mraz razleze po kosteh, nervorum torpor tremorque Sen. ph., tremor omnium membrorum L., tremor quassat artūs Sen. tr. ali errat per artus Sen. tr., tremor ignium clarus Lucr.; occ. (zemeljski) potres: Sen. ph., Cl. idr., Tellus magno tremore omnia concutiens O., unde tremor terris (sc. sit) V.; pl.: Lucan., Plin. idr., tremores labantis soli Sen. ph., tremores terrae Gell., late disserpunt inde tremores Lucr., sollicito manes totumque tremoribus orbem O.

2. meton. predmet, ki vzbuja trepet ali strah = strah, strašilo, groza: Ponti, saevi Hydaspis Petr., silvarum, ludi Mart.

triariī -ōrum, m (trēs) triárij(c)i = „tretjo bojno vrsto tvoreči“, nekakšna rezerva. Bili so najstarejši in najizkušenejši vojaki rimskih legij; oboroženi s sulicami (hastae) in razdeljeni v maniple po 60 mož so stali v tretji vrsti trojne rimske bojne razporeditve (acies triplex). Dokler sta se pred njimi stoječi vrsti (hastati in principes) uspešno bojevali, so kleče počivali, ko pa sta se prvi vrsti znašli v stiski, so triariji vstali in posegli v boj: Varr., Sen. ph., pugna ordinata per principes hastatosque et triarios L.; sg.: triarius prior (prvi triarij) centum homines gubernabat Veg.; preg.: res ad triarios rediit L. zadnje rezerve morajo naprej = prišlo je do skrajne sile, poseči je treba po skrajnih ukrepih (zadnjih pripomočkih).

triātrūs -uum, m (trēs) triátre, slovesnost, ki so jo obhajali Tuskulci tri dni po idah: P. F., quod post diem quintum Iduum est is dies festus, ut aput Tusculanos Triatrus, et Sexatrus, et Septematrus, et Faliscos Decimatrus Fest.

trībulum -ī, n (terere) mlatilni voz, mlatilnik, mlatilni valjar, mlatilnica (gr. οἱ τρίβολοι) voz na nizkih, širokih, z železnimi zobci okovanih kolesih, s katerim je tovorna živina vozila po klasju in ga tako mlatila: Varr., V., Plin. — Vulg. soobl. trīvolum: Varr.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

tribūtum -ī, n (tribuere)

1. tribút, davek, davščina, dača, dác (dàc), dán(j): tributum imperare L., populo tributum indicere L., tributum conferre, facere, pendere Ci., civitates acerbissimis tributis liberavi Ci., neque quies gentium sine armis (vojakov) neque arma sine stipendiis (mezde) neque stipendia sine tributis haberi queunt T., in Galliā plerique magnitudine tributorum premuntur C., Cotini tributa patiuntur (prenašajo, si dajo naložiti), partem tributorum Sarmatae, partem Quadi imponunt T., tributum annuum T., tributum capitis Icti. glavarina, davek po glavi (osebi), tributum in capita singula servorum ac liberorum imponere C.; pesn. tributum lamentabile (o otrocih, ki so jih pošiljali Minotavru) O.

2. metaf.
a) dar, darilo: Saturnalicium Mart., praestare tributa clientes cogimur Iuv., arbor fert tributa domino O., tributum poscebat Regulus umbrā Stat.
b) prispevek, znesek, nabírka, nabíra (starejše skladek) (v zasebne namene): Icti.

trīcēsimus (trīcēnsimus, poklas. tudi trīgēsimus) 3 (trīgintā) trideseti: dies, annus Ci., tricesimum annum agens L., annus a tricesimo tertius Aur.; subst. trīcēsima -ae, f (sc. dies) trideseti dan = veliki šabat ali (po drugih) praznik mlaja pri Judih: hodie tricesima, sabbata (asindet.) H. mlaj in sobota, torej dvojen praznik.

trichila -ae, f (iz trstja ali listnatih vej zgrajena) lopa, uta, kočica, šotor, paviljon: V., Col. (poet.), in castris Pompei videre licuit trichilas structas C.; sinkop. soobl. triclia: Petr. (71, 10, po novejših izdajah triclinia).

trichinus 3 (gr. τρίχινος) iz las narejen, lasen; meton. = tanek (tenek) kot las, boren, pičel (naspr. uber): quod tunc quaestus trichinus (po novejših izdajah tricinus) erat, nunc est uber; ut quaestus sit magnus Varr. ap. Non.

trī-duum -ī, n (iz *trī- in *diu̯om; prim. bī-duum) trije dnevi, tridnevje (trodnevje), obdobje (doba) treh dni: Pl., Ter., Plin., Mart., Hier., Amm. idr., triduo intermisso C. po preteku treh dni, cum tridui viam processisset C., triduo illum aut summum (najpozneje) quadriduo periturum Ci., biduo post aut non toto triduo Ci., a tyranno petit tridui commeatum (dopusta) Hyg.