Franja

cortumiō -ōnis, f (morda iz cor in tuērī) stara beseda avgurskega jezika, notranje motrenje, v mislih zasnovana določitev skrajnega opazovališča na vzhodu, da se postavi „decumanus“ (= signum finire animo L.): Varr.

Cortuōsa -ae, f Kortuoza, mesto v Etruriji: L.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.

cōrycēum -ēī, n (gr. κωρυκεῖον) korikej, prostor v telovadnici (palaestra), kjer so se atleti urili v zanihovanju težke vreče (cōrycus): Vitr.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

Corylēnus -ī, f (Κορυληνός) Korilen, mesto v Eolidi: L.

corymbion -iī, n (gr. κορύμβιον) ureditev las, pričeska (lasje so bili počesani v obliko bršljanove češulje (čisto lat. nodus), gnezdo: Petr.

Coryphās -antis, f Korifant, mesto v Eolidi: Plin. Od tod adj. Coryphantēnus 3 (Κορυφαντηνός) korifantski: ostrea Plin.

Coryphāsium -iī, n (Κορυφάσιον) Korifazij, predgorje in mesto v Meseniji: Plin. Od tod Coryphāsia -ae, f (Κορυφασία) Korifazija, Korifazijska, Minervin vzdevek: Arn.

Corythus -ī (Κόρυϑος) Kórit,

1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

2. kot masc.
a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
b) Perzejev tovariš: O.
c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
č) neki Lapit: O.

cōrȳtus in cōrȳtos -ī, tudi gōrȳtus -ī, m (gr. γωρυτόςHom.) sprva tok, v katerem se je hranil lok, pozneje tok za puščice, tul, tulec: Sen. tr., Sil., Stat., Sid. (ki meri cŏry̆tus), qui non coryton et arcum telaque … gerat O., manus iuvenum, … quis (= quibus) tela sagittae gorytique leves humeris et letifer arcus V.

coryza -ae, f (gr. κόρυζα) nahod: Cael., v grški pisavi: Cels.

Cosa (Cossa) -ae, f (Κόσσα) Koza, Kosa,

1. primorsko mesto s pristaniščem in predgorje v Etruriji: S. ap. Serv., L. epit. idr., vectusque Cosam Etruriae promunturium ignotis locis se abdit T. — Soobl. Cosae -ārum, f Koze: quique urbem liquere Cosas V. — Od tod adj. Cosānus 3 koški: portus Cosanus L., litus Plin., praedia Suet.; kot subst.
a) Cosānum -ī, n Koško ozemlje: in Cosano C., ali vaško posestvo pri Kozi: in Cosano Ci. ep.
b) Cosānī -ōrum, m Kožan(c)i, preb. Koze: Ci. ep., L.

2. mesto v Lukaniji: Cosa in agro Thurino C.

cosmētēs -ae, m (gr. κοσμήτης) suženj, hranitelj ženske obleke in nakita v rimski hiši, nekakšen oblačilničar: Iuv.

Cosmus -ī, m Kozem, slavni zeliščar in mazilar v Rimu: Mart., Iuv. Od tod adj. Cosmiānus 3 Kozmov = pridobljen od Kozma: ampullae Mart.; kot subst. Cosmiānum -ī, n (sc. unguentum) Kozmovo dišeče mazilo: Mart.

Cossiō -ōnis, m Kosion, ali Cossium -iī, n Kosij, mesto v Akvitaniji: Aus., Amm., Sid.

cossus -ī, m kukec, pišč, tudi vrbar, vrbov zavrtač: Plin., Veg. — Soobl. cossis -is, m: Plin., Plin. Val. — Kot nom. propr. Cossus -ī, m Kos, priimek Kornelijevega rodu. Poseb.

1. A. Cornelius Cossus Maluginensis Avel Kornelij Kos Maluginenz (Maluški), kot konzul l. 428 je v boju ubil vejskega kralja Tolumnija; tribunus militum consulari potestate l. 426: L., V., Pr., Val. Max.

2. njegov istoimenski sin je kot diktator l. 385 zadušil Manlijev upor: L.

3. P. Corn. Rutilus Coss. Publij Korn. Rutil Kos, večkrat tribunus militum consulari potestate, je kot diktator l. 408 premagal Volske pri Anciju: L.

4. A. Corn. Coss. Arvīna Avel Korn. Kos Arvina, l. 439 magister equitum pod diktatorjem Titom Manlijem Torkvatom, kot konzul l. 343 je premagal Samnijce ter nad njimi triumfiral, l. 332 je bil drugič konzul, l. 322 diktator: L.

5. P. Corn. Coss. Arvīna Publij Korn. Kos Arvina, kot konzul l. 306 je premagal Samnijce, l. 293 cenzor, l. 288 drugič konzul: L.

6. nekega Klavdija (napačno nam. Kornelija) Kosa omenja T. (Hist. I, 69). — V pl.: Cossi et Servilii Sen. ph., ex familia Cossorum T.

Cossutiānae tabernae Kosucijanove deščenice, kraj pri Cezeni v Galiji: Q. Ci. in Ci. ep.

Cossutiānus -ī, m Kosucijan, rimski nom. propr.; poseb. Coss. Capitō (-ōnis) Kosucijan Kapiton, malopridni odvetnik v času Klavdija in Nerona: Iuv., T.