Franja

corticātus 3 (cortex) skorjast, lubnat: Pall., pix Col. smola, ki se z delom skorje snema z drevesa.

cortumiō -ōnis, f (morda iz cor in tuērī) stara beseda avgurskega jezika, notranje motrenje, v mislih zasnovana določitev skrajnega opazovališča na vzhodu, da se postavi „decumanus“ (= signum finire animo L.): Varr.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

cōrycēum -ēī, n (gr. κωρυκεῖον) korikej, prostor v telovadnici (palaestra), kjer so se atleti urili v zanihovanju težke vreče (cōrycus): Vitr.

Cōrycius¹ 3 (Κωρύκιος) korikijski = nanašajoč se na pečinoΚωρύκιον ἄντρον na južnem pobočju Parnasa, posvečeno nimfam in Panu; pesn. parnaški: nymphae O., nemus, umbra Stat., specus eas Corycias vocant Plin. Od tod fem. Cōrycidēs nymphae (Κωρυκίδες) Korikide, korikijske (parnaške) Nimfe, Plistove hčere: Corycidas nymphas et numina montis adorant O.

cōrycus -ī, m (gr. κώρυκος) s smokvinim zrnjem, moko in peskom napolnjena velika usnjena vreča, ki je bila obešena pod strop korikeja (gl. cōrycēum), da so jo atleti zanihovali in tako krepili telesne moči, telovadna, atletska vreča; le pren. krepilo: corycus laterum et vocis meae, Bestia Ci. ob katerem so se krepile moje prsi in moj glas.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

cōrȳtus in cōrȳtos -ī, tudi gōrȳtus -ī, m (gr. γωρυτόςHom.) sprva tok, v katerem se je hranil lok, pozneje tok za puščice, tul, tulec: Sen. tr., Sil., Stat., Sid. (ki meri cŏry̆tus), qui non coryton et arcum telaque … gerat O., manus iuvenum, … quis (= quibus) tela sagittae gorytique leves humeris et letifer arcus V.

Cosa (Cossa) -ae, f (Κόσσα) Koza, Kosa,

1. primorsko mesto s pristaniščem in predgorje v Etruriji: S. ap. Serv., L. epit. idr., vectusque Cosam Etruriae promunturium ignotis locis se abdit T. — Soobl. Cosae -ārum, f Koze: quique urbem liquere Cosas V. — Od tod adj. Cosānus 3 koški: portus Cosanus L., litus Plin., praedia Suet.; kot subst.
a) Cosānum -ī, n Koško ozemlje: in Cosano C., ali vaško posestvo pri Kozi: in Cosano Ci. ep.
b) Cosānī -ōrum, m Kožan(c)i, preb. Koze: Ci. ep., L.

2. mesto v Lukaniji: Cosa in agro Thurino C.

Cossaeī -ōrum, m Kosejci, bojevito ljudstvo severno od Suz: Cu., Plin. (pri katerem se dobi tudi Cossiaei).

cottīdiānus (v najboljših rokopisih), slabše cotīdiānus in quotīdiānus 3 (cottīdiē, cotīdiē, quotīdiē)

1. vsakdanji, vsednji: aspectus, sermo, usus, victus, vita Ci., sumptus N., agger, labor, proelia, usus C., extra cotidianam consuetudinem C., bella Hirt., sedes magistratuum L.; pesn. = cottidie: nisi cottidianus (dobi se tudi cottidiano [adv.]) sesquiopus confeceris Pl.; adv. abl. subst. neutr. cot(t)īdiānō vsak dan: Afr. fr., Pl., Plin., Fr. ap. Char., res illum divinas apud eos deos in suo sacrario prope cotidiano facere vidisti Ci.

2. pren. vsakdanji = prostaški, običajen, navaden: victus Pl., formae Ter., loquacitas, interdictum, vis Ci., verba Ci. ep., interpres C., verbum, usus Sen. rh., cultus sindone non cotidiana Mart.

cottīdiē (v najboljših rokopisih), slabše cotīdiē in quotīdiē (iz quot in diē = katerega koli dne) vsak dan, dan za dnem: Ter., Ci., Cu. idr.; atrib.: illa cotidie tua Lorium ventio M. Aurelius ap. Fr. tvoj vsakodnevni prihod v Lorij; pren. vsako noč: ecce iam c. venit Ps.-Q. (o mrtvecu, ki se je prikazal vsako noč).

Cotyttō -ūs, f (Κοτυττώ) Kotito (gen. -tite), prvotno traška boginja; njeno bogoslužje, podobno Kibelinemu in udomačeno tako v Grčiji (zlasti v Atenah in Korintu) kakor v Rimu, se je opravljalo z razuzdanimi in sramotnimi dejanji: Iuv. — Od tod Cotyttia -ōrum, n Kotitin praznik ali Kotitino (razuzdano) bogoslužje: H., V. (Catal.).

crambē -ēs, f (gr. κράμβη) kramba, vrsta ozkolistnega zelja: Plin.; preg.: occīdit miseros crambe repetita magistros Iuv. pogreto zelje = kar se večkrat ponovi.

crāpula -ae, f (gr. κραιπάλη)

1. pijanost, vinjenost, opitost, opojenost, vrtoglavost, omotičnost, omotica: crapulam potare, crapulam amovere Pl., edormi (prespi) crapulam Ci., qui nondum convivii crapulam exhalasset Ci. ki se mu pijanost … še ni razkadila, crapulae plenus L. ves pijan, ex somno plenum crapulae surgere L., septem dierum crapulā graves Cu.

2. met. opojna smola, ki so jo včasih primešali vinu: Plin.

crās, adv. jutri, prihodnji dan, prihodnjega dne: sat habeo, si cras fero Pl., cras mane Ter., Ci. ep., cras cum prima luce Ter., scies igitur fortasse cras, summum perendie Ci. ep., cras nato Caesare festus dat veniam somnumque dies H., qui non est hodie, cras minus aptus erit O., cras te … non vocavi Mart. na jutrišnji dan; subst.: cras hesternum Pers. včerajšnji dan, o katerem se je dejalo „jutri“, cras istud Mart., secundum cras Vulg. pojutrišnjem; pesn. met. v prihodnje, prihodnjič: quid sit futurum cras, fuge quaerere H. kaj prinese jutri = prihodnost, nec quod fuimusve sumusve, cras erimus O., spes fovet et fore cras semper ait melius Tib.

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

Craterus -ī, m (Κρατερός = Močni) Krater,

1. Amfoterov brat, Antipatrov zet, imenitni vojskovodja Aleksandra Velikega, po Aleksandrovi smrti se je bojeval zoper Perdiko in Evmena ter padel v Aziji v boju z Evmenom: N., Cu., Plin.

2. sloviti grški zdravnik v Rimu v času Cicerona in Avgusta: Ci. ep.; apel. Craterus Krater = velik (imeniten) zdravnik: non est cardiacus — Craterum dixisse putato — hic aeger H., quid opus Cratero magnos promittere montīs? Pers.

Cratēs -ētis, m (Κράτης) Krates (Kratet),

1. Tebanec, kiniški filozof ok. l. 330: Ap.

2. Crates Mallōtēs Krates Malec (= iz kilikijskega mesta Mala [Mallus]), učen slovničar na dvoru pergamskega kralja Atala (zato tudi Pergamēnus Pergamski), glavar pergamske slovničarske šole. Kralj Atal ga je poslal v Rim, kjer je zbolel in se zato dalj časa mudil ter vzbudil zanimanje za slovniške nauke; umrl l. 145: Varr., Plin., Suet.

3. filozof iz Aten, Polemonov učenec: Ci.

4. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col.

crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.