Franja

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

clāvicula -ae, f (demin. clāvis, a pri Ci. kot demin. clāva)

I.

1. ključek: Hier.

2. čep: Vitr.

— II. vitica, ovijača, ročica, s katero se trta ovija okrog kola: Col., Plin., vitis claviculis suis, quidquid est nacta, complectitur Ci.

clāvis -is, acc. -em, neklas. tudi -im, abl. -e, neklas. tudi -ī, f (gl. claudō¹)

1. ključ: Petr., Plin. idr., claves aedium Pl., cellae claves claustra Varr. ap. Non., esse sub clavi Varr., Dig. biti pod ključem, claves omnium horreorum Ci., portarum S., L., Iuv., vina centum clavibus servata H. pod sto ključi, ex duodecim tabulis clavīs (uxori) ademit Ci. je odvzel ključe (v znamenje razveze), naspr. claves tradere Icti. ključe izročiti (ženi, v znamenje, da se ji preda domačija v last ali nadzorstvo); cl. Laconica Pl. lakonski ključ (ki je odpiral in zapiral od zunaj), adultera clavis O. ali claves adulterinae S. vitrih(i), ponarejen(i) ključ(i).

2. zapah, zatik
a) na vratih: claves omnibus portis imponere (nadeti) L., frustra clavis inest foribus Tib.
b) pri stiskalnici: clavis torcularii Ca.

3. gonilo: cl. adunca trochi Pr.

4. pren.: sententiam clavi aliqua terminare Fr.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clepō -ere, clepsī, cleptum skrivaj vzeti (jemati), (u)krasti: Pl., Luc. ap. Varr., Prud., agnum clepere ali (ignem) clepsisse dolo Acc. ap. Ci., sacrum sacrove commendatum qui clepsit (= clepserit, fut. II.) rapsitque, parricida esto Legis formula ap. Ci., si quis clepsit (fut. II.), ne populo scelus esto neve cui cleptum erit Formula vetus ap. L., Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci. ap. Non.; pren.: sermonem ex occulto Pac. ap. Non. ali verba auribus cl. Acc. ap. Non. (u)loviti, se opificio Varr. ap. Non. izmuzniti se od dela, cl. sese Sen. tr. skriti se.

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clientēla -ae, f (cliēns)

1. (v Rimu) razmerje med varovancem in zavetnikom (klientom in patronom), zavetništvo, varovanstvo, varstvo, zaščita, klientela: Ter., magnae clientelae C., se in Chrysogoni clientelam contulerunt Ci.; v varstvu rim. zavetnika je lahko tudi kaka rim. pokrajina, občina: pro clientelis hospitiisque provinciarum Ci., coloniarum et municipiorum clientelae T.; pren.: poëtae sub clientela Musarum Suet.; met. = varovanci, klienti: Vell., Val. Max., Suet., ne amitteret tantas clientelas Ci., vitam in extremum adductam a clientelis et servitiis Octaviae T.

2. pren. (izven rim. države) razmerje med šibkejšim in mogočnejšim narodom, varovanstvo, podložništvo, vazalstvo: magnae erant Haeduorum clientelae C., veteres clientelas restituere Ci., se Remis in clientelam dicare C., gentes in clientelas recipere Plin., clientelis exterarum nationum abundare T.; met. varovanci, klienti, družina, spremstvo: sordida paulo ante clientelae pars Iust., incedentibus regiis clientelis T.

clĭma -atis, n (gr. κλῖμα, κλίμα)

1. nagnjenost zemlje od ravnika proti tečajema, od tod po tej nagnjenosti se ravnajoča toplota ali vreme, podnebje (čisto lat. caelum): Ap., Tert., Serv., M.; potem kraj sploh: cl. medium ventris P. Veg.

2. površinska mera = 60 kvadratnih čevljev: Col., Isid.

Cloācīna (Cluācīna) -ae, f (cloāca, cluāca iz cluere čistiti) Očiščevalka, Venerin priimek, ker so stale njene podobe tam, kjer so se Rimljani in Sabinci očiščevali z mirtovimi vejami, potem ko so odložili orožje (v vojni zaradi ugrabitve Sabink): Pl., Min., ad Cloacinae (sc. aedem) L., Venus Cluacina Plin., dea Cloacina Cypr., Prud., Cloacinae simulacrum, in cloaca maxima repertum Lact.; v pl.: Tert.

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

clūden -dinis, n (najbrž gr. izpos.; prim. κολοίδιον bodalo, ki se je nosilo poleg meča) meč rim. gledališkega igralca, z rezilom, ki je pri sunku zdrknilo nazaj v ročaj: Ap.

clūnāculum (clūnāclum, clunābulum) -ī, n (clūnis) meček, bodalce, ki se je nosilo zadaj: Gell., Isid., P. F.

Cluvius 3 (prim. Cluvia) Kluvij(ev), ime kampanjskega rodu, ki se je pozneje deloma preselilo v Rim. Poseb.

1. C. Cluvius Gaj Kluvij, rim. vitez: Ci.

2. M. Cluv. Mark Kluvij iz Puteolov, bankir: Ci. ep.

3. M. Cluv. Rufus Mark Kluvij Ruf, rim. govornik, zgodovinopisec in državnik v času ces. Klavdija: T., Suet., Plin. iun.

4. neko Kluvijo (Cluvia) omenja Iuv.

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

coaequō -āre -āvī -ātum

1. izravn(av)ati: Min., aream Ca., montes S., glebas Col.

2. pren. (iz)enačiti, vzporediti (vzporejati), primerjati: ad libidines iniuriasque tuas omnia coaequasti Ci., c. aliquem cum aliquo ali aliquem (se) alicui Eccl.

coarguō -ere -uī -ūtum, toda -uitūrus

1. jasno, neizpodbitno dokaz(ov)ati, pokaz(ov)ati, obrazložiti: perfidiam alicuius Ci. ep., errorem alicuius Ci., Lact., Epaminondas Lacedaemoniorum tyrannidem coarguit N.; z abl.: Corn., haec a me suspicionibus et coniecturā coarguuntur Ci.; z ACI: Auct. b. Afr., hoc falsum esse pluribus coarguitur Q. se da obširno dokazati; pren.: amicorum neglectio improbitatem coarguit Ci., leni motus (lucus) ab austro... domini coarguit aures O.

2. occ.
a) komu krivdo dokazati, (o)kriviti koga, krivdo zvrniti (zvračati) na koga: cum tot testibus coarguare, potes de damnatione dubitare? Ci., illum natura defendat, hunc coarguat Ci., omnibus in rebus a me coarguitur Ci., Lentulum coarguunt sermonibus, quos habere solitus erat S.; z gen. criminis: meum crimen te nimiae avaritiae coarguit Ci., antequam me commutati iudicii coargueris Ci., aliquem facinoris c. T.
b) kaj kot krivo ali napačno dokazati: eam legem aut usus coarguit aut status aliquis rei publ. inutilem fecit L.
c) kaj kot kaznivo očitati, opominjati: vitia aperte c. Q.

coartō -āre -āvī -ātum

1. stesniti, utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stlačiti (naspr. laxare, dilatare): Suet., Front., Dig., Cnaeus noster... adhuc in oppidis coartatus Ci. ep., coartare iter L., vulnus Petr., fauces et os sudario Val. Max. zadrgniti se, zadaviti se, fenum in struem Col., cum tot nobiles forum coartarent T. se je gnetlo na forumu.

2. pren.
a) v govoru ali pismu stesniti, skrajšati: perfice, ut Crassus haec, quae coartavit... in oratione sua, dilatet nobis Ci., quae per plures dies dixerit,... in unum librum c. Plin. iun.
b) (o času) okrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: noxque coartat iter O., consulatus coartati T., tempora censurae coartanda T.
c) siliti koga k čemu: aliquem ad solutionem debiti Cod. Th.; z inf.: venditionem adimplere Dig.