Franja

Aquilēia -ae, f Akvileja, cvetoče trgovsko mesto ob starem izlivu reke Soče, ustanovili so ga Rimljani l.182 kot obrambo pred navalom severnih barbarov, pozneje glavna rim. orožarna (še zdaj Aquileia, sl. Oglej): Cl., C., L. idr. Od tod adj. Aquilēiēnsis -e akvilejski, oglejski: portorium Ci., ager L.; subst. Aquilēiēnsēs -ium, m Akvilejci, Oglejčani, preb. Akvileje ali Ogleja: L.

āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

Arabītae , gen. Arabītōn, m (Ἀραβῖται) Arabiti, ljudstvo ob rečici Arabu (Arabus): Cu.

Araxēs -is, acc. -en in -em, m (Ἀράξης) Araks,

1. reka v Veliki Armeniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: V., Sen. tr., Lucan., Plin.; met. Poaraksovci, preb. ob Araksu: Stat.

2. reka v Perzidi: Cu.

Arbēla -ōrum, n (Ἄρβηλα) Arbele, naselje v severovzhodni Asiriji ob levem bregu Tigride; tu je 1.X.331 Aleksander Vel. premagal Darija: Cu., Amm.

arbustus 3 (arbōs)

1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.

2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.

arcus, st.lat. arquus, -ūs, m

1. lok (za proženje puščic): Diana sinistra manu retinebat arcum Ci., humeris... suspenderat arcum venatrix V., cervos cohibere arca H., arcus Scythicus S. fr., arcum intendere Ci. ali adducere V. napeti; pren.: cum... intentus est arcus in me unum Ci. ko je meni edinemu pretila nevarnost; met.: arcus Haemonii (ozvezdje Strelca) O.

2. mavrica: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., Frusinone arcus solem tenui linea amplexus est L., et bibit ingens arcus V., arc. pluvius H., imbrifer Tib., caelestis Plin., hibernus Val. Fl.

3. obok, svod: (specus) efficiens humilem lapidum compagibus arcum O., pumice vivo... nativum duxerat arcum O., habitabat ad arcum veterem Petr. pri starih vratih; pren. slavolok (zmage): Plin. iun., Suet., arcus propter aedem Saturni ob recepta signa... dicatur T., arcus veteres Iuv.

4. pren.
a) vijuga, krivina, zavoj: arcus aquarum O., (anguis) sinuatur in arcus O., sinus Haemoniae curvos falcatus in arcus O., portus curvatur in arcum V., arcus sellae T.; mat. (krogov) lok: Col., Sen. ph., via quinque per arcus O. skozi petero pasov (na obnebju).
b) zatič, zapiralna kljuka: hic ponite... arcūs oppositus foribus minaces H. (Carm. III, 26, 7; po drugih: arcūs = lok in puščice).

Opomba: Star. gen. sg. arquī: Lucr. in Arcī (mavrice): Ci.(De nat. deor. III, 20, 51); star. nom. pl. arcī: Varr. ap. Non.; dat. in abl. pl. ni pri klas. avtorjih, šele poklas. abl. pl. arquīs: Tert. in arcubus (da se loči od arcibus: arx): Veg., Serv., Sid., Vulg.; Arcus kot f: Enn. ap. Prisc.

ārdēscō -ere -ārsī (incoh. glag. ārdēre)

1. vž(i)gati se, vne(ma)ti se, vzplamte(va)ti: ardescunt caelestia templa Lucr., arsit arundo V., Iuppiter timuit, ne conciperet flammas longusque ardesceret axis O., (sucinum) rapacissimum ignium... celerrime ardescens Plin., in labris eius ignis ardescit Vulg.; occ. zažare(va)ti, ožariti (ožarjati), zasvetiti se: fulmineis ardescunt ignibus undae O., graviore aestu ardescere T., aëris aestus ardescunt Cael.; pren.: pugionem... in mucronem ardescere iussit T. v svetlo konico zašiliti, cum... Marcellus... voce voltu oculis ardesceret T. ko je vzplameneval.

2. pren. strastno vzplamteti, vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se; abs.: quibus haec rabies auctoribus arsit Lucan., ardescente pugnā T., quaestus ardescebant T., proelium atrox arsisset T., fremitus ardescit equorum T.; z abl.: cuppedine, Venere Lucr., caede O., libidinibus T.; z naznačeno smerjo: ardescit vulgus in iras O. se razsrdi, se vda jezi, ut... ardesceret in nuptias incestas T. da bi se začel poganjati za..., ard. in libidinem Aug., ad imitationem eius Sen. rh.; occ. vneti se od ljubezni do koga, vzplamteti v ljubezni do koga: ardescit tuendo (ob pogledu) Phoenissa V., arsit Atrides... virgine rapta H., comptos arsit adulteri crines... mirata... Helene H. vzplamtela je v ljubezni, občudujoč... kodre...

ārdor -ōris, m (ārdēre)

1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.

2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.

Arelāte -is, n: C., Mel., Suet., Aus. ali Arelās -ātis, f: Aus., Prud., Sid. Arelata, mesto v Narbonski Galiji ob Rodanu (zdaj Arles). Od tod adj. Arelātēnsis -e arelatski: ager Plin.; subst. Arelātēnsēs -ium, m Arelačani, preb. Arelate: Dig.

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).

argenteus 3 (argentum)

1. srebrn, iz srebra izdelan: vas Ci., vasa Ci., H., Plin., T., aquila Ci., Cupido Ci. Kupidov kipec iz srebra, poculum, supellex L., nummus Varr. fr., Plin., Amm. ali denarius argenteus Plin.; subst. argenteus -eī, m(sc. nummus ali denarius) srebrnik, srebrn denarij: Vulg., pro argenteis X aureus unus valeret L.; v pl.: numerus argenteorum T. srebrn denar, srebrn drobiž, argentei Antoniniani, Aureliani Prob., Vop.; pren.
a) posrebren, iz denarja; šalj.: amicam tuam factam esse argentariam Pl. da je posrebrena, v denar spravljena, prodana, argenteam (salutem) remittere illi Pl. posrebren pozdrav, pozdrav v denarju.
b) s srebrom okrašen (okovan, obložen): scaena Ci., aurea atque argentea Samnitium acies L. s ščiti, okovanimi z zlatom in srebrom, aurea et argentea Samnitium arma Fl. z zlato in srebrno pločevino okovano, argentea triclinia Plin.

2. pren. srebrnkast, srebrenast, kakor srebro svetel (čist): anser V., ales, crinis, fons O., color O., Plin., undae Ap.; occ. srebrni dobi pripadajoč, srebrnodoben: proles O. — Kot nom. propr. flūmen Argenteum Lepidus in Ci. ep. ali amnis Argenteus Plin. Srebrna reka, reka Argentej v Narbonski Galiji; Pōns Argenteus Lepidus in Ci. ep. Argentejski most, trdnjavica in mostni branik ob reki Argenteju.

Argīlos -ī, f (Ἄργιλος) Argil, mesto ob Strimonu nasproti Amfipole v Makedoniji; adj. Argīlius 3 argilski, iz Argila: N.

Arginūssae (Arginūsae) -ārum, f (Ἀργι- νοῦσσαι , sc.νῆσοι z belo glino bogati otoki) Arginuse (-nuze), trije krednati otoki ob eolski obali nasproti otoka Lesbosa, znani po bitki l.406: Ci., Val. Max., Plin.

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.

aristolochia -ae, f(gr.ἀριστολοχία) podrašec, volovka, rastl., ki se je uporabljala ob kačjem ugrizu in pri težavnem porodu: Ci., Plin.