Franja

scrīptiōnālis -e (scrīptiō) k pisanju sodeč, pisanja se tičoč, spisoven, pis(m)en: species quaestionis M.

scrūtārius 3 (scrūta) k stari šari (krami, ropotiji, kložnji, starini) sodeč ali staro šaro (kramo, ropotijo, kložnjo, starino) zadevajoč, stare šare (krame, ropotije, kložnje, starine) se tičoč. Od tod subst.

1. scrūtārius -iī, m starinar, kramar, ropotarnar, kložnjar: quidni et scruta quidem ut vendat scrutarius laudat, praefractam strigilim, soleam inprobus dimidiatam LUC. AP. GELL.

2. scrūtāria -ae, f (sc. ars) starínarstvo, kramarstvo, ropotarništvo, kložnjarstvo: scrutariam facere AP. ukvarjati se s starinarstvom, starinariti (metaf. o tatovih, ki kradejo le malovredne stvari).

secundārius 3 (secundus) k drugi vrsti (k drugemu redu) sodeč, drugovrsten, drugo(raz)reden: mel COL., panis SUET.; o abstr.: habet statum res publica de tribus secundarium CI.; Od tod subst. secundārium -iī, n postranska zadeva (stvar, reč), postranščina (naspr. caput poglavitna, glavna reč): CI.

sēminālis -e (sēmen)

1. semenski: vicia COL., herba AUG.; subst. sēminālia -ium, n setev: TERT.

2. semenski, k moškemu semenu sodeč: viae CAEL., TH. PRISC., vascula TH. PRISC., venae LACT.

sēmissārius 3 (sēmis²) k polovici sodeč, polovičen: coheres DIG. ki deduje polovico.

septimānus (stlat. in v dobrih rokopisih septumānus) 3 (septimus, septumus) k številu sedem sodeč, sedmice se tičoč, sedmičen: Nonae VARR., MACR. ki padejo na sedmi dan v mesecu, fetura ARN. sedemmesečni zarodek (plod, fetus), ille septimanus AMBR. po sedmih mesecih (s sedmimi meseci) rojen. – Od tod subst.

1. septimāna -ae, f
a) teden: COD. TH., VULG., PLIN. VAL.
b) sedma starostna stopnja: MACR.

2. septimānī -ōrum, m vojaki sedme legije, sedmaki: PLIN., T.

Septi-montium -iī, n (septem in mōns)

1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.

2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.

servitiālis -e (servitium) k službi (služenju) sodeč, služeč, služen: clerici ISID. bratje neposvečenci, bratje laiki.

sigillārius 3 (sigillum) voščene ali glinene kipce (lutke, čeče, podobice, figurice idr.) zadevajoč, voščenih ali glinenih kipcev (čečic, lutk, podobic, figuric idr.) se tičoč, k voščenim ali glinenim kipcem (čečam, lutkam, podobicam, figuricam idr.) sodeč (spadajoč): sigillario motu Tert. z avtomatičnim gibanjem, avtomatično (gibajoč se), velut sigillario extrinsecus ductu Tert.; največkrat kot subst. sigillāria -ōrum, abl. -iis in -ibus, n

1. sigilárije, rimski praznik kipcev (podobic), ob katerem so si poleg drugih daril podarjali voščene ali glinene podobice: Macr., id solum codicillis rescripsit, quadraginta aureos in Saturnalia et Sigillari[a] misisse ei Tiberius ap. Suet.

2. voščeni ali glineni kipci (ali podobice ali figurice), darovane ob sigilarijah: ego sum felicio, cui solebas sigillaria afferre Sen. ph.; occ. po božje čaščeni božanski kipci, po božje čaščene božanske podob(ic)e (figur(ic)e): Arn., adoratis sigillaribus suis Tert.

3. trg v Rimu, kjer so prodajali kipce, podob(ic)e, knjige in druge umetnine, trg umetnin, umetninski trg: Dig. (z abl. sigillaribus), in censura eius notabilia, quod essedum argenteum sumptuose fabricatum ac venale ad Sigillaria redimi concidique coram imperavit Suet., hunc Sporum … et circa conventus mercatusque Graeciae ac mox Romae circa Sigillaria comitatus est Suet., apud Sigillaria forte in libraria ego et Iulius Paulus poeta, vir memoria nostra doctissimus, consideramus Gell., ostendisse mihi librum Aeneidos secundum mirandae vetustatis emptum in sigillariis viginti aureis Gell. (z abl. sigillariis).

sōlstitiālis (v rokopisih tudi solistitiālis) -e (solstitium)

1. k poletnemu sončnemu obratu (poletnemu solsticiju) sodeč, h kresu sodeč, kresen, solstícijski, „soncestájen“ (naspr. brūmālis): dies Ci. najdaljši dan (ko stopi sonce v ozvezdje Raka in se začne poletje), canceris ut vertat (sc. sol) metas ad solstitialīs Lucr., nox O. najkrajša noč, circulus Varr., Plin. ali orbis Ci. rakov obratnik (povratnik) = severni povratnik, tempus O., Vitr., exortus Plin. ali ortus sideris Iust. ob kresu, occasus Plin. ob kresu, herba Plin. „krésnica“ (neka ob kresu cvetoča rastl.).

2. meton.
a) k poletni vročini sodeč, poleten: herba Pl. mlada travna bilka poleti, acini Plin., spina Col., morbus Pl. malarija, solstitiali tempore tam multa venatio L. sredi poletja.
b) sončen: annus Serv., anno, qui solstitiali circumagitur orbe L. v sončnem teku od kresa do kresa.

Solvēnsis -e sólvski, solvénski = k mestu Solva (Solva) v Noriku sodeč: Flavium Solvense (oppidum) Plin. Solvski (Solvenski) Flavij = Solva.

somniculōsus 3, adv. -ē (somniculus (demin. somnus) spanček)

1. dremoten, dremljiv, dremav, zaspan, k spanju nagnjen: senectus Ci., villicus, genus mancipiorum Col., etesiae Sen. ph., glires Mart., somniculose (h)eri imperia persequi Pl., haud somniculose hoc agendumst Pl.

2. act. uspavajoč, spanje (spanec) prinašajoč, od tod metaf. povzročajoč okorelost (otrdelost), usmrčujoč, smrten: aspis Cinna ap. Gell.

spīritālis ali (po drugih rokopisih) spīrituālis -e (spīritus)

1. k zraku sodeč, zračen: machinarum genus spiritale Vitr. stroj na zrak (ki deluje po takšnem principu kot orgle).

2. dihalen, dihanju (za dihanje) namenjen: fistula Lact., arteriae Arn., tractus Arn. dihanje, zajemanje sape, vzdih.

3. dúšen, dušéven, duhóven (naspr. carnālis mesén, poltén): charismatum, bellum, substantiae quaedam Tert., spiritali lacte pectus irriges Prud., gratia Vulg. duhovna, homo Vulg., spiritualibus spiritualia comparare Vulg.; n. pl. subst.: spirit(u)alia nequitiae Eccl. hudobni duhovi malopridnosti (pokvarjenosti). Adv. spīrit(u)āliter po duhu, dušno, duševno, duhovno (naspr. corporāliter): Eccl., Vulg.

statiōnārius 3 (statiō)

1. mirno (na svojem mestu) stoječ: sidera Isid.

2. k vojaškemu taboru (stanišču) sodeč (spadajoč), stalno nameščen, stacionaren, stacioniran, garnizijski: milites stationarii Ulp. (Dig.), Amm. posadni (posadkovni, garnizijski, stacionarni) vojaki, tudi graničarji, predstraže. Od tod subst. statiōnāriī -ōrum, m
a) = milites stationarii stalno nameščeni (stacionarni, posádni, garnizijski) vojaki, tudi (ob)mejni vojaki, graničarji, predstraže: Ulp. (Dig.), Aug., Amm.
b) poštarji, kurirji na posameznih poštnih postajah: Cod. Th.
c) na mestu stacionirana davčna (fiskalna) oblast, davčno (fiskalno) oblastništvo, davčni (fiskalni) urad: Cod. Th.

strāmentārius 3 (strāmentum) k slami sodeč, za slamo namenjen: falces Ca. slamorezni.

strangulō -āre -āvī -ātum (izpos. στραγγαλόω)

1. (za)daviti, (za)dušiti: Cels., Col., Plin., Plin. iun., Q., Suet., Fl., Lact. idr., patrem Ci. ep., quod non laqueo strangulata … foret T.; med. strangulārī (za)dušiti se, (za)daviti se: Plin., difficultate spirandi strangulari Cels.

2. metaf.
a) (za)dušiti, stisniti (stiskati), zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati): sonitum Plin., vocem Q.; pesn. zakleniti (zaklepati): non tibi … strangulat arca divitias Stat.
b) (o rastlinah, zemlji) zatopiti (zatapljati), preplaviti (preplavljati), prerasti (preraščati), (za)moriti, jaloviti: sata laeto gramine Q., truncum Col., arbores, solum Plin.
c) duševno dušiti, mučiti: strangulat inclusus dolor O., voluptates in hoc nos amplectuntur, ut strangulent Sen. ph., plures nimiā congesta pecunia curā strangulat Iuv.; occ. stiskati za vrat, pritiskati na koga = siliti k prodaji: causae, quibus (sc. venditor) strangulatur Cod. Th.

stupparius 3 (stuppa) k tulju (predivu, hodníku (hódniku), pazderju, pezdirju) sodeč, za tulje (predivo, hodník (hódnik), pazderje, pezdirje) namenjen: malleus Plin. tolkač za lan.

subiectīvus 3, adv. -ē (subiectus1)

1. dodan, dostavljen, pristavljen, zapostavljen: Tert.

2. k subjéktu sodeč, subjékten, subjektíven: Prisc., M. idr., porro ex duabus praedictis partibus altera subiectiva nominatur velut subdita Ap., plerumque autem subiectiva minor est, declarativa maior et non hanc modo sed alias quoque subiectivas comprehendens Ap., ut sunt propositiones definitae et indefinitae, ita etiam constat particulas tam subiectivas quam declarativas partim definitas esse Ap., particulae earum, subiectiva et declarativa, possunt semper inter se versare Ap., quippe omne declarativum alicuius aut potest eius vicissim fieri subiectivum aut non potest Ap.; adv. subiectīvē: M.

subigitō (z inačico subagitō) -āre (frequ. glag. subigere)

1. koga pripraviti do česa, koga na gniti (nagibati) k čemu, koga spodbuditi (spodbujati) k čemu, koga usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj: aliquem blanditiis subagitare Ap., tibi subagitandus est M. Aurelius ap. Fr.

2. nemoralno, nečistovalsko otipavati, „ošlatovati”, „šlatati”, legati (k ženski), spati (z žensko), spolno občevati, seksati z žensko: nunc tu si veis subigitare me, probast occasio Pl., cur es ausus subigitare alienam uxorem, impudens? Pl., eius amicam subigitare Ter.

sub-iugius 3 (sub in iugum) k jarmu sodeč, jarmov, jarmski: subiugia lora Ca., Vitr. jermeni na jarmu, jarmovke, goží = subst. subiugia -ōrum, n: Ca.