Franja

calyx -ycis, m (gr. χάλυξ; prim. calix) odevalo, od tod

1. cvetlična ali semenska čašica: lilii, rosae Plin.

2. mehkejša lupina sadov: pulvinatus (nucum) c. Plin.

3. voščeni odev, v katerem se hrani sadje: Plin.

4. lupina lupinarjev: Plin.

5. jajčna lupina: ovorum calyces Plin.

6. kalik, neka rastl.: Plin.

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.

Camēna, st.lat. Casmēna, -ae, f (iz *Cadsmena; prim. gr. κεκαδμένος, κεκασμένος odlikujoč se, bleščeč) Ka(s)mena, studenčna Nimfa vedeževalka (pozneje so jo enačili z gr. Μοῦσα), Kamena, Muza: Camenis Numa eum locum sacravit L., spiritus Graiae... Camenae H., Camenarum aedes Plin.; met. pesem, pesnitev: primā dicte mihi, summā dicende Camenā H. Od tod adj. Camēnālis -e Kamenin, Muzin: modi Sid., familia Symm.

Camesēs -is, m Kamez, prastari italski kralj, Janov sovladar; po tem kralju se je mestni okraj Janikul imenoval Camasēnē -ēs, f Kamezena: Hyg. ap. Macr.; po drugih pa je bilo Camasēnē ali Camasēna (Kamazena) ime Kamezove žene: Serv.

camisia -ae, f (gal., rabi se le vulg.) platneno spodnje oblačilo, srajca: Hier., Isid., P. F.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

Canachēnī -ōrum, m Kanahenci, nekakšni cigani, ki so se ukvarjali s čarovništvom: Arn.

canāliculus -ī, m (demin. canālis¹)

1. žlebič, cevka: Vitr., Col.

2. arhit. žlebič na katapultu: Vitr.

3. medic. les, v katerega se dene pohabljena noga, opornica: Cels.

canālis¹ -is, abl. -ī (pri Ap. -e), m, redkeje f (prvotno adj. iz canna)

1. kar je cevasto = cev, žleb, prekop, jarek: Ca., Varr., Vitr. idr., ilignis potare canalibus undam V., aqua canalibus immissa C., manu canales facere Sen. ph. vodne prekope narediti, in medio (foro) canalis Pl. jarek, speljan do greznice, c. in Capitolio L.; canalis rov v rudnikih: Plin.; pesn. trstna cevka: mella harundineis inferre canalibus V.; pren.: aciem velut canali dirigere Plin. = naravnost, tako tudi canale directo Ap.; tek (tok) govora: pleniore canali fluere Q.

2. arhit.
a) žlebič na stebrni glavi: Vitr.
b) canalis fundi batni žleb pri katapultu: Vitr.

3. medic.
a) opornica, v katero se dene obvezana noga: Cels.
b) cervix (vulvae), quem canalem vocant Cels., c. animae Plin. sapnik.

5. agr. korito pri oljni stiskalnici: Col.

6. bot. rebrce na listu, listna žila: Plin.

canārius 3 (canis) pasji: canaria herba Plin. bot., najbrž prstasti bar. Kot nom. propr.

1. Canāria (īnsula) Kanarski otok, eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae) v Atlantskem oceanu; tako so ga imenovali zaradi številnih psov: Plin., M.; v pl. Canāriae īnsulae Kanarski otoki, Kanari: Arn.

2. Canāriī -ōrum, m Kanarci, mavretansko ljudstvo, ki se je hranilo s pasjim mesom: Plin.

Cānidia -ae, f Kanidija, osvobojenka, Horacijeva ljubica, katere pravo ime je bilo najbrž Grātidia; ko se je pesnik sprl z njo, jo je napadal v satirah (Cānidia je tudi samogovoreče ime: cāna siva, stara): H.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

canonicus 3 (gr. κανονικός)

1. pravilen, reden.
a) v glasbi: c. ratio Vitr. teorija zvoka.
b) v astronomiji: canonicae defectiones solis Aug. redno ponavljajoči se sončni mrki. Od tod subst.
a) canonicī -ōrum, m teoretiki: Plin.
b) canonica -ōrum, n (= canonica ratio) osnovna pravila, teorija: Plin.

2. ki se tiče stalnega davka, davčen, davkarski: Icti., pensitationes Cod. Th.

3. subst. canonicus -ī, m duhovnik, zapisan v duhovniškem imeniku, pozneje kanonik: Eccl.

4. canonicī librī, canonicae scriptūrae sanctae Aug. knjige stare in nove zaveze, zabeležene v kanonskem imeniku (gl. canōn 4.). — Adv. canonicē

1. po pravilu, praviloma: Char.

2. po določilih cerkvene oblasti: Eccl.

cantharis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κανϑαρίς)

1. španska muha, poseb. strup, ki se pridobiva iz nje: Val. Max., cantharidum succi O. strupen sok iz španskih muh, cantharidas sumpsisse dicitur Ci. Soobl. cantharida -ae, f: Isid.

2. žitni črv, žižek: Plin.

Capane͡us -eī, acc. -ea, voc. -e͡u, m (Καπανεύς) Kapanej, eden izmed sedmerice knezov pred Tebami; Jupiter ga je ubil s strelo, ko je gorel na grmadi, se je njegova žena Evadna vrgla v plamene: V., O., Pr. idr. Od tod adj. Capanēus in Capanēius 3 Kapanejev: Stat.

capāx -ācis (capere)

1. obsežen, obširen, prostoren: mundus Lucr., urbs, ripae O., conchae, urna H., capaciores scyphi H., quod nulla moles tam capax foret T. ne bi imela prostora za toliko ljudi; z objektnim gen.: circus capax populi O., rubrum mare animalium capax Mel., insula magnae sedis haud capax Cu. ki nima prostora za veliko naselbino, cibi vinique capacissimus L. velik jedec in pivec vina; z dat.: villa capax usibus Plin. iun.; z ad: calix capax ad tres sextarios Plin. držeč.

2. pren.
a) fizično ali duševno zmožen česa, za kaj, sposoben, pripraven, dovzeten za kaj: aures avidae et capaces Ci., capax est animus noster Sen. ph.; animus capax ad praecepta O., ad discendum c. Lact.; z gen.: capax mentis altae animal O. deležna, c. gloriae Cu. dovzeten za slavo, c. imperii T. sposoben za vladanje, nihil tam fortuitorum capax quam mare T. nikjer se ne dogaja toliko naključnih stvari kakor na morju; z abl.: mente capax Aug.
b) zmožen kaj dedovati, sposoben za dedovanje: qui capax est Paul. (Dig.); z gen.: specie dotis, cuius capax fuisset Pap. (Dig.), scriptus heres, cuiuscumque portionis capax Cod. I. — Adv. capāciter dovzetno, dojemljivo: Aug.

Capēna -ae, f Kapena, etr. mesto severozahodno od Vejev: Ca. ap. Serv., L. Od tod adj.

1. Capēnās -ātis kapenski: bellum, populus L., fundus, ager Ci., in agro Capenate L. ali subst. in Capenati Ci., L. na kapenskem ozemlju, na Kapenskem; subst. Capēnās -ātis, m Kapenec, pogosteje v pl. Capēnātēs -ium, m Kapenci, preb. Kapene: L., Plin. Nom. propr. Capēnās -ātis, m Kapenat, kapenska rečica v Feronijevem gaju: Sil.

2. Capēnātis -e kapenski: lucus Ca. ap. Prisc.

3. pesn. Capēnus 3 kapenski: hi... habent... lacum lucosque Capenos V.; porta Capēna ali Capēna porta Kapenska vrata v Servijevem obzidju starega Rima na vznožju hriba Celija; tu se je pričenjala via Appia: Ci., O. idr.: subst. tudi le Capēna -ae, f: Iuv.

Caphāre͡us (O.) ali Caphēre͡us (V., Mel., Plin.) ali Capēre͡us (Pac. fr.) -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, m (ὁ Καφηρεύς) Kafarej, Kaferej, Kaperej (zdaj Kafirevs), jugovzhodni rtič na Evboji, kjer se je razbilo gr. brodovje, ko se je vračalo iz Troje. Kralj Navplij je Grke z lažnimi znamenji zvabil na to mesto, da bi se tako maščeval, ker so mu ubili sina Palameda; met.: perpetimur Capharea O. brodolom ob Kafareju. — Od tod adj.

1. Caphārēus (Caphērēus) 3 (Καφήρειος) kafarejski, kaferejski: Capharea saxa Pr., Hyg., Tert., Capheream (tudi Caphaream) currere aquam O.

2. Caphāris (Caphēris) -idis, f (Καφηρίς) kafarejska, kaferejska: petrae Sen. tr.

capistrum -ī, n (capere)

1. oglavnik, uzda, zaprega, usnjen nagobčnik: Varr., frenare ora capistris O., mollia, ferrea capistra V.; pren.: maritali iam porrigit ora capistro Iuv. že se podaja v zakonski jarem.

2.
a) zanka za držanje česa: Ca.
b) zanka, s katero se priveže trta h kolu: Col.