Franja

Mȳlae -ārum, f (Μυλαί) Míle, vzhodno od Peloriade na rtu stoječe zankelsko (mesansko) gradišče, blizu katerega sta potekali dve morski bitki: l. 260 je konzul Duilij Rimljanom priboril prvo zmago na morju nad Kartažani, l. 36 pa je Oktavijanov poveljnik Agripa premagal Seksta Pompeja (zdaj Melazzo): Plin., Vell., Suet. — Soobl. Mȳlē -ēs, f Míla: Sil. — Od tod adj. Mȳlasēnus 3 mílski, pri Mílah: Aus.

Mylasa -ōrum, n (Μύλασα) Mílaza (Mílaze), prastaro, največje in najlepše mesto v notranji Kariji (zdaj Melassa ali Melasso): Plin. — Od tod adj. Mylaseus 3 miláški: cannabis Plin.; Mylasius 3 miláški: ecdici Ci.; subst. Mylasēnī -ōrum, m ali Mylasēnses -ium, m Milažáni, preb. Milaze (Milaz): L. (soobl. Mylattēnses -ium, m Milažáni: Gell.); Mylaseus -eī, m (Μυλασεύς) Milažán, v pl. Mylasīs (= Μυλασεῖς): Ci. ep.

Myndos: Mel. in Myndus: Ci., L. -ī, f (Μύνδος) Míndos, mesto v Kariji s pristaniščem severozahodno od Halikarnasa, dorska naselbina (kasneje Mendes ali Mendesche, danes vas Gümuşlük). — Od tod prebivalci Myndiī -ōrum, m (Μύνδιοι) Míndijci, Mindošáni, preb. Mindosa: L.

Myrīcē -ēs, f Miríka, nimfa, od katere je menda izhajala Hanibalova žena Imilka: Sil.

Myrīna -ae, f (Μυρίνα) Mirína

I. utrjeno eolsko pristaniško mesto v Miziji nasproti Lezbosa: Ci. ep., L., T.; Vell. Od tod Myrīnus 3 mirínski Mart. —

II. mesto na Lemnosu: Plin. —

III. mesto na Kreti: Plin.

Myrmidone -ēs, f (Μυρμιδόνη) Mirmídona, ena od petdesetih Danajevih hčera; ubila je svojega moža Mineja: Hyg.

Myrtilus -ī, m (Μυρτίλος) Mírtil

1. Hermesov (Merkurjev) sin, Ojnomajev voznik; Pelops ga je ukanil in za plačilo svoje nezvestobe do Ojnomaja je skočil (ali bil od Pelopsa pahnjen) v morje, ki se baje po njem imenuje Myrtōum mare (toda gl. Myrtos): Ci., Sen. fr., Cl. —

2. rim. priimek: L. Minucius Myrtilus L. —

3. zgodovinar (prim. Myrsīlus 2.): Arn. —

4. suženj Marka Antonija: Ci.

Myrtos -ī, f (Μύρτος) Mírtos, otoček ob južnem rtu Evboje. — Od tod adj. Myrtōus 3 (Μυρτῶος) mírtski, mírtoški: Myrtōum mare Mirtsko (Mirtoško) morje, del Egejskega morja (južno od omenjenega otočka, zdaj Mare di Mandria): H., Plin. Enako tudi Myrtōa aqua O. in Myrtōum pelagus Mel.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.

Mytilēnae -ārum, f: C., Ci., Vell. ali Mytilēnē -ēs, f: H. (Μυτιλήνη) Mitiléne ali Mitiléna, glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

myxōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. μύξων) lupač, vahnja, riba, imenovana tudi bacchus: Plin. glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

Nabis² -bidis, acc. -bim, m (Νάβις) Nábis, od l. 206 samodržec v Šparti, l. 192 ubit od ajtolskega vojskovodje Aleksamena: L., Eutr.

nacca, nacta ali natta -ae, m (izpos. gr. νάκτης iz νάκος živalska koža) valjavec (čisto lat. fullō): Ap., Fest. Od tod adj. naccīnus (nactīnus) 3 valjavski: truculentia Ap.

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.

Nāïas (nāïas) -adis, f in Nāïs (nāïs) -idis (-idos), acc. sg. -ida, acc. pl. -idas, f (gr. Ναϊάς, Ναΐς iz ναίω, torej = plavalka) Najáda (Naída)

1. vodna, rečna nimfa (vila): Aegle, Naiadum pulcherrima V., illum fontana petebant numina, Naïades (naïades) O., Naïs Amalthea O., Naïades nymphae maris Isid.; atrib.: puellae V. ali sorores O.

2. pesn.
a) sinekdoha vsaka nimfa (Nereida, hamadriada): Naïades aequoreae O., inter hamadryadas celeberrima Nonacrinas naïas una fuit O., fatum naïdos arbor erat O.
b) meton. voda: Naïda Bacchus amat Tib.

3. kot rim. ženski priimek: Servilia Nais Servilija Naida: Suet. — Od tod adj. Naïcus 3 najádski: Naica dona Pr.

Napē -ēs, f (gr. νάπη gozdna dolina) Nápa

1. ime lovske psice: O.

2. ime sužnje: O. — Od tod adj. napaeus (Napaeus) 3 (gr. ναπαῖος) h gozdni dolini sodeč, gozdnodolinski, gozdne doline (gen. sg.): napaeae nymphae Col. poet. nimfe (vile) gozdnih dolin, gorskih dolov (v katerih se pasejo črede) = subst. Napaeae -ārum, f Napáje, nimfe gozdnih dolin in podolj: V., Stat.

Nār¹, Nāris, m Nár (zdaj Nera), pritok Tibere v Umbriji pri Spoletu, ki izvira na Fiscelu (Fiscellus); voda je bila znana po precejšnji vsebnosti žvepla (po Serv. nar sab. = žveplo): Ci. ep., Plin., T., amnis sulfureā Nar albus aquā V., Nar praeceps O. Od tod Nārtēs -ium, m Nárti, Ponárovci, preb. ob Naru: Plin.

Naracūstoma (Naracū stoma = gr. Ναράκου στόμα) Narakústoma = „Narakovo ustje“, eno od ustij Donave: Plin., Amm.

Nārbō -ōnis, m (le pri Mart. f) Nárbon (Narbóna), zdaj Narbonne, mesto ob Lionskem zalivu v Galiji, ki se po njem imenuje Narbonska Galija, rim. naselbina, na kar kaže tudi vzdevek Martius Marsov: Ci., C., S. fr., Vell., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Nārbōnēnsis -e narbónski: Mel., colonia Ci., provincia Plin. Nārbōnicus 3 narbónski: vitis Plin. — Soobl. Narbōna -ae, f (prim. gr. ἡ Ναρβών) Narbóna: Eutr., Amm.