Franja

Magius 3 Mágij(ev), rodovno ime osk. izvora. Znani so:

1. Magius Magij, praefectus fabrum v Galiji 112—111: Ci.

2. Magius Magij, viator okoli l. 80, Vergilijev ded: Don.

3. Cn. Magius Gnej Magij iz Larina v Samniju: Ci.

4. Decius Magius Decij Magij, vodja rimske stranke v Kapui l. 216: L., Vell., Sil.

5. Lucius Magius Lucij Magij je v vojni z Mitridatom prestopil na njegovo stran, zato ga je senat razglasil za državnega sovražnika: Ci.

6. Minatius Magius Minacij Magij, zvest zaveznik Rimljanov v vojni z zavezniki: Vell.

7. Num. Magius Numerij Magij iz Kremone, Pompejev praefectus fabrum: C., Ci.

8. P. Magius Publij Magij, in dicendo paulo copiosior kot njegov prijatelj Vergilij: Ci.

9. Cn. Magius Atellanus Gnej Magij Atelan, meddix tuticus v Kapui l. 214: L.

10. P. Magius Cilo Publij Magij Cilon, prijatelj Marka Klavdija Marcela, s katerim se je skupaj boril proti Cezarju; Marcel je Cilona ob vračanju v Rim ubil v Pireju v zasebnem sporu, takoj zatem pa je naredil samomor: Ci., Val. Max.

11. Magius Caecilianus Magij Cecilijan, pretor: T.

12. Magius Celer Velleianus, brat Veleja Paterkula, Tiberijev legat v vojni v Dalmaciji: Vell.

13. Marcus Magius Maximus Mark Magij Maksim, procurator Hispaniae: Plin.

Magnēs -ētis, m (Μάγνης) magnétski, magnézijski, iz Magnézije: Magnes campus Val. Fl., lapis Magnes Lucr. ali Magnes (magnes) lapis Plin., tudi samo Magnes (magnes) Plin., Sil., Cl., Isid., Aug. magnetovec, magnet (ki ga Plin. deli na moškega in ženskega; slednji je naš rjavec ali rjavi manganovec); subst. m. Magnézijec: Ci., večinoma v pl. Magnētes -um, acc. -ēs in -ăs, m (Μάγνητες) Magnézijci, preb. tesal(ij)skega polotoka Magnezije: L., Lucan., pa tudi mesta Magnezije v Lidiji: O., T., Plin., L. idr. — Od tod Magnēsia -ae, f (Μαγνησία) Magnézija

1. rodoviten tesal(ij)ski polotok jugovzhodno od Ose: L., Mel.

2. mesto v Kariji ob Majandru (zdaj Inek-bazar): L., N.

3. mesto v Lidiji ob Hermu ob severnem vznožju Sifila (zdaj Manissa): L. Magnēsius (Magnēsus) 3 (Μαγνήσιος) magnézijski: saxum Lucr. magnet(ovec). Magnēssa -ae, f (Μάγνησσα) Magnézijka: H. Magnētis -idis, acc. -ida, f (Μαγνητίς) magnézijska: Argo O. (po bajki zgrajena v magnezijskih Pagazah in splavljena pri Afetah). Magnēticus 3 (Μαγνητικός) magnézijski: gemma Cl. Magnēsiānī -ōrum, m Magnézijci, preb. karijskega mesta Magnezije: Hier. Magnētarchēs -ae, acc. -ēn m (Μαγνητάρχης) magnetárh, najvišji oblastnik tesal(ij)skih Magnezijcev: L.

māgni-ficus 3, komp. māgnificentior -ius, superl. māgnificentissimus 3 , adv. māgnificē (in māgnificenter Vitr.), komp. māgnificentius, superl. māgnificentissimē (māgnus in facere)

1. velik, veličasten, sijajen, slaven: factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L., uterque editis operibus magnificus Val. Max., magnificae res gestae L., Iust., illud magnificentissimum factum proprium est Thrasybuli N., magnifice vicimus Ci., consulatum magnificentissime atque optime gerere Ci., magnificenter opus perfectum Vitr.

2. velikodušen, velikosrčen, blagosrčen: animo excelso magnificoque Ci., animo magnificentior Iust.

3. veličasten, kras(ot)en, sijajen, lep, razkošen, dragocen, potraten, zapravljiv, krasoljuben, težeč za razkošjem, vélmožen, veljaven, vpliven: Lucr., Aur., Suet., Vell., Amm., funera magnifica et sumptuosa C., villa, apparatus, armatus Ci., aedes, urbes, triumphi C., Rhodiorum civitas magna atque magnifica S. velika in velmožna, tako tudi: magnificum imperium populi Romani S., castra magnificentiora solito Iust. večji od običajnega, facio me magnificum Pl. lepega (postavnega) gospoda, magnifice habitare, vivere, convivium ornare Ci., triclinium ample et magnifice exornare Ci., magnifice aliquem donare H., oppidum magnificenter aedificatum et eleganter Vitr., in suppliciis deorum magnifici, domi parci S., praelauti magnificique (naspr. sordidi et deparci) Suet.

4.
a) (o govoru) vznesen, zanosen, patetičen: magnificum (magnificentius) dicendi genus Ci., ratio dicendi Suet., oratio Aur., magnifice collaudare aliquem L., magnifice loqui Tib.
b) v slabem pomenu (o osebah in govoru) širokousten, velikousten, razusten, šopiren, nadut, bahav, bahaški, visokonós, domišljav, prevzeten, hvalisav: Iugurtha magnificus ex Auli socordiā S., edicta magnifica de Vespasiano T. hvalisajoči, verba Ter., litterae Suet., ille magnifice incedit L., magnifice loqui de bello L., S., magnifice se efferre Ter. ali se iactare Corn.; subst. māgnifica -ōrum, n naduto, prevzetno govorjenje, nadute, prevzetne besede: S.

5. (glede na učinek) velike vrednosti, veliko vreden, neprecenljiv, odličen, izvrsten, krasen, čudovit (o zdravilih): myriophyllon magnifici usus est ad vulnera Plin., laser magnificum in usu et medicamentis Plin.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

māiūma -ae, f (Maius) majúma, velika narodna veselica, ki so jo obhajali meseca maja na Tiberi: Cod. I., Cod. Th.

Māliacus sinus (κόλπος Μαλιακός) Málijski zaliv v jugozahodni Tesaliji nasproti Evboje, imenovan po Malijcih (Μαλιεῖς, Μηλιεῖς), ob njem živečih prebivalcih (zdaj Zeitunski ali Isdinski zaliv oz. Zeituni): L., Plin., Mel.; tudi dežela, ki leži ob tem zalivu: suis, qui per Maliacum sinum veniebant, occurit L., ducere tum porro in sinum Maliacum coepit L.; od tod ferit amne citato Maliacas Spercheos aquas Lucan. malijsko vodovje = valovje Malijskega zaliva. — Od tod adj. Māliēnsis -e ob Málijskem zalivu ležeč, málijski: ager Maliensis L. (na njem so Termopile). Mālius 3 málijski, Málijskega zaliva: lympha Cat.

malitiōsus 3, adv. -ē (malitia) zloben, zločest, hudoben, pokvarjen, nepošten, rovarski, kovarski, kovaren, spletkarski, lokav, zvijačen, lopovski: Fr., Gell., Aug., homo Ci., malitiosa iuris interpretatio Ci., agere dolose aut malitiose Ci.; Silva malitiosa L. (gr. ἡ ὕλη καλουμένη κακοῦργος) Hudodelski les, Zločinski gozd na Sabinskem (tako imenovan, ker je bil roparsko gnezdo).

mallō -ōnis, m (gr. μαλλός)

1. menda steblo: ceparum Veg.

2. oteklina na živalskem kolenu: Veg.

mālus -ī, (prim. mālum, dor. μαλέα, at. μηλέα)

1. f bot. sadno (sadjerodno) drevo, jablana: Varr., Plin., et steriles platani malos gessere valentes V., m. Assyria V. citronovec, m. Persica Plin., Macr. breskev (drevo), m. granata Isid. granatovec.

2. m
a) jadrnik, jambor: Varr., O., Plin., Val. Fl. et malus celeri saucius Africo H., m. navis Vulg., malum erigere Ci. ali attollere V., malum inclinare L., malos scandere Ci., antemnas ad malos destinare C.; tudi arbor mali, arbor malus in samo arbor (gl. arbor).
b) metaf. jadrniku (jamboru) podobne stvari. α) vsak pokončen hlod, podboj, koza: malos exaequantes altitudinem iugi subrexit Front.; turrium mali C. ogelni podboji (ogelne koze) stolpov. β) v cirkusu in gledališču hlod, na katerega se je privezovalo razpeto platno: L., Lucr. γ) pokončen hlod v stiskalnici: Plin.

mamma¹ -ae, f (iz *madmā: madēre; prim. gr. μαζός, μαστός, μασϑός prsi)

1. prsna (sesna) bradavica, (ženske) prsi, dojka (dojke), materine prsi, nedrje, nedra, sesek, seski: Pl., Ter., Gell., ubera mammarum Lucr., m. tumens Sen. ph., mammae durae Cels., mammae muliebres Cels., subnectens exsertae cingula mammae V., mammam matris appetere Ci.; redkeje moška sesna bradavica, moški sesek: Amm., mamma et barba Ci., sagittā sub mammā traiectus Iust.; pri živalih sesek, vime: Varr., V., Plin., Mart., Cels., tenet fama lupam infantibus praebuisse mammas L., mammam dare Ci.

2. metaf. štrlina, (iz)boklina, vzboklina, (iz)bočina na drevesni skorji: Plin.

Mammius -(i)ī, m Mámij, s celim imenom L. Mammius Pollio Lucij Mamij Polion; na pobudo Agripine se je l. 49 kot consul designatus v senatu zavzemal za to, da naj Klavdij svojo hčer Oktavijo da za ženo Neronu: T.

Māmurra -ae, m Mamúra, rim. vitez iz Formij, ki je kot praefectus fabrûm v Cezarjevi vojski na nepošten način silno obogatel; bil je prvi, ki je svojo hišo obdal z marmorjem: Ci. ep., Plin., Suet.; kot zapravljivca ga biča Cat. (ki meri tudi Mămurra); šalj.: urbs Mamurrarum H. = Formiae.

Mandēla -ae, f Mandéla, trg na Sabinskem ob potoku Digenciji: H.

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

mandō² -ere, mandī, mānsum (prim. gr. μασάομαι žvečim, grizem, μαστάζω žvečim, μάσταξ)

1. (pre)žvečiti, prežvekovati: Plin., Q., dentibus manditur atque molitur cibus Ci., omnia minima mansa Ci. prav na drobno prežvečeno, mandere humum V., Val. Fl. (= ὀδὰξ ἑλεῖν γαῖαν Hom.) zemljo (rušo) žvečiti, z zobmi zagristi v zemljo = ranjen pasti na zemljo.

2. žvekaje (z)gristi, (z)drobiti, razžvečiti, použi(va)ti, (po)jesti, (po)žreti: lora L. ali lora et pelles Val. Max. (sc. ob hudi lakoti), apros Plin., leo manditque trahitque pecus V., tristia vulnera (nesrečno razsekano mesovje) saevo dente m. O.; metaf.: corpora maerebat mandier (= mandi) igni Matius ap. Varr. da ogenj požira trupla = da trupla zgorevajo. — Dep. soobl. mandor, mandi: Prisc.

manica -ae, f (subst. adj. iz manus, pravzaprav ročna reč, stvar za roko) večinoma v pl.

1. (sc. vestis) dolg rokav na tuniki, ki je segal čez roko in tako nadomeščal naše rokavice, gr. χειρίς; nosile so ga le ženske in mehkužniki v Rimu ter kmetje pozimi: Varr., Ci., T., Iuv., Plin. iun., Isid., Non. idr., tunicae manicas habent V.

2. (sc. catena) ročna spona (starejše vklepnica, pota), žabica, v pl. tudi lisice, okovi: V., Ap., Val. Fl., Cod. Th., inicite huic manicas Pl., in manicis et compedibus te tenebo H.; pren.: sic laqueis, manicis, pedicis mens irretita est Luc. ap. Non.; metaf. pritegovalni kavelj, kljuka pritezača, kopíka, ladijski kavelj (sicer imenovan harpago ali manus ferrea): ast alias manicaeque ligant teretesque catenae Lucan. — Poznolat. pisano manicha: Hier.

manifestus (stlat. manufestus) 3 (manus; drugi del besede etim. nedognan) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

1. zasačen, prijet, ujet, zaloten pri čem, komur je kaj dokazano (npr. zločin, krivda), jasno pokazan (dokazan): manifestum teneri Pl., m. nocens (zločinec) O., manifesta rea est O. je zasačena pri samem dejanju, uti eos (sc. coniuratos) maxime manifestos habeant S. da bi jim dokazali krivdo; z gen. criminis: mendacii Pl., sceleris, rerum capitalium S., ambitionis, coniurationis T.; metaf. očitno kazoč, razodevajoč, komur se kaj pozna: ne manifestus offensionis esset T. da ne bi očitno razodeval, doloris O., manifesta vitae T. očitno še živa; z inf.: Icti., manifestus dissentire T. očitno kazaje nasprotovanje, da je drugačnega mnenja, podobno: ipse satis manifestus est iam dudum in contrarium accingi T.

2. očiten, jasen, nedvo(u)men: Pl., Pr., Q., audacia, maleficium, peccatum, scelus, crimina Ci., caedes L., res manifestae, manifestae et apertae Ci., Penates multo manifesti lumine V., manifestior fraus, manifestissimum exemplum Plin., habere aliquid pro manifesto L., nondum sibi manifesta est O. ni si še na jasnem (glede svoje ljubezni), sama s seboj še ni na čistem (o svoji ljubezni); z inf.: manifestus nosci Stat. razločno spoznaven, natanko spoznaten; manifestum est z ACI: Plin.; adv. manifestē: Cels., Paul., Dig., Hier., m. comperit Ap.; komp. manifestius: apparere V., spectari discreta T.; superl. manifestissime: Dig., Cod. I., omnibus patet Ap.; adv. abl. n. manifestō (= manifestē): Pl., Plin. comprehendere, deprehendere, comperisse Ci.

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

mantellum in (naslanjaje se na mantēle) mantēlum -ī, n (najbrž sor. z mantica, mantum, mantus, torej kelt. beseda)

1. ogrinjalo, odevka, odevalo, odeja: nec mendaciis subdolis mihi usquam mantelum est meis Pl. (pren.).

2. = mantēle: Luc. ap. Serv., Fest., P. F.

manuālis -e (manus) ročen, z roko prijet, roko (pest) polneč: pecten Plin., fasciculus Plin., libellus Serv., scopae Plin. nekaj pesti protja, lapides Sis. ap. Non. ali saxa T. (= gr. χερμάδια) ki jih je mogoče zagnati (lučati) z roko, vehiculum (= gr. χειραμάψιον) Cael. samotežen voz, aqua Tert. za umivanje rok, digiti Cass. na roki (naspr. na nogi), mola Hier., Aus. žrmlje. — Od tod subst. manuāle -is, n tok za knjige: Mart.