Franja

agōnisticus 3 (gr. ἀγωνιστικός) ki spada k tekmovalnemu boju: Tert., Cypr., Aug.

Agōnium -iī, n, gl. agōnia -ōrum, n.

Agōnius -iī, m, gl. Agōnālia in agōnia -ōrum.

agōnīzor -āri (gr. ἀγωνίζεσϑαι), tudi agōnīzō -āre, bojevati se: Eccl.

agōnothesia -ae, f (gr. ἀγωνοϑεσία) uredba bojne igre, urejanje bojne igre (pri Grkih): Cod. Th.

agōnothetēs -ae, m in agōnotheta -ae, m (gr. ἀγωνοϑέτης) urejevalec tekmovalnih bojev (pri Grkih), vodja (nadzornik, sodnik) pri tekmovalnih bojih: pozni pisci; pren.: Tert.

agōnotheticus 3 (gr. ἀγωνοϑετικός) za uredbo bojnih iger namenjen: Pozni Icti.

Agōnus (-ī) mōns Agonski grič (gl. Agōnēnsis).

agorānomus -ī, m (gr. ἀγορανόμος) tržni (sejemski) predstojnik (nadzornik, sodnik), ki mu je pripadal tudi redarstveni nadzor nad krčmami in javnimi prostitutkami kakor v Rimu edilom (od tod pri Iust. aediles = agoranomi): Pl.

Agraeī -ōrum, m Agrejci, pleme

1. na Grškem: L.

2. v pusti Arabiji (Arabia deserta): Plin.

Agragā(n)s, Agragantīnus, Agragentīnus, Agragiānus, gl. Agrigentum.

agrālis -e (ager) = agrārius: Front.

agrammatos -on (gr. ἀγράμματος) brez slovniške (= učene) izobrazbe, neizobražen: Vitr.

agrāriēnsis -e (agrāriae, gl. agrārius) stražen: naves ali samo agrāriēnsēs (sc. naves) -ium, f: Cod. Th. ladje stražnice.

agrāris -e (ager) poljski; pl. subst. masc. poljedelci: Aur. epit.

agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.

agrāticum -ī, n (ager) poljnina = davek, prejeman od podeljenega polja: Cod. Th.

Agravonītae -ārum, m Agravoniti, ilirsko pleme: L.

Agrē -ēs, f (ἄγρα lov) Agra, samogovoreče ime Aktajonove lovske psice: O., Hyg.

agrēdula -ae, f najbrž rega: Isid.; prim. acrēdula.