Franja

Herdonia -ae, f Herdónija, hirpinsko mesto v Apuliji (zdaj Ordona): L., Sil. Od tod preb. Herdoniēnsēs -ium, m Herdonijci: Plin.

Hermīnius -iī, m (sc. mōns) Hermiínijsko gorovje v jugovzhodni Luzitaniji (zdaj Serra da Estrêla na vzhodu Portugalske): Auct. b. Alx.

Hermionē -ēs, f (Ἑρμιόνη) Hermíona,

1. Menelajeva in Helenina hči, soproga Neoptolema, pozneje Oresta: Hyg., V., O., Mart. Lat. soobl. Hermiona -ae, f: Pr.

2. mesto v jugovzhodni Argolidi (zdaj Kastrí): L., Mel. Od tod adj.
a) Hermionicus 3 (Ἑρμιονικός) hermíonski: ager L.
b) Hermionēus 3 hermíonski: statio Ps.-V. (Cir.).

Hesperū ceras: Mel., Plin. ali Hesperion ceras: Plin. (gr. Ἑσπέρου κέρας, Ἑσπέριον κέρας) Zahodni rog, rt v Afriki (zdaj Rt dobrega upanja).

Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.

1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.

2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

Hīmera -ae,

1. m (Ἱμέρας) Hímera, ime dveh sicil(ij)skih rek, ki izvirajo na Nebrodski gori (Nebrōdēs); manjša (zdaj Fiume Grande) teče proti severu, večja (zdaj Fiume Salso) proti jugu: L., Mel., Sil. Soobl. Hīmeras -ae, m Himera: Vitr.

2. f (Ἱμέρα) Himera (zdaj Termini Imerese), mesto na zahodni strani reke Himere vzhodno od Panorma, edina grška republika na severni sicil(ij)ski obali, zankelska (Zanclē) naselbina, ki jo je opustošil Hanibal: Ci., Mel., Plin., Iust. Soobl. Hīmera -ōrum, n Himera: O. — Od tod adj. Hīmeraeus 3 (Ἱμεραῖος) ali Hīmerēnsis -e, himerski, iz Himere: Plin.

Hippō -ōnis, m (Ἱππών) Hípon,

1. ime dveh afriških mest (od tod Hippo uterque Plin.)
a) Hippō rēgius (Ἱππὼν βασιλικός) kraljevi Hipon v Numidiji (zdaj Bône (Hippone)): L., Auct. b. Afr., Mel., Plin., tudi samo Hippo: N., L., Sil. Soobl. Hippōna Rēgiēnsis: Cassian.
b) Hippō Diarrhytus Ἱππὼν Διάῤῥυτος) vodnati Hipon (ker leži med obilnim vodovjem), mesto v Tuniziji na Belem rtu (zdaj Bizerta ali Banzart): S., Mel., Plin. Od tod adj. Hippōnēnsis -e, hiponski: sinus Mel., Plin., colonia (= Hippo Diarrh.) Plin. iun.; subst. Hippōnēnses -ium, m Hipon(ij)ci: Plin.

2. karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Yepes vzhodno od Toleda) L., pri Plin. imenovano Hippo Nova Novi Hipon.

3. brut(ij)sko mesto na južni strani Zaliva sv. Evfemije, pozneje imenovano Vibo (Vibona, Bibona) Vibon(a) (zdaj Vibo Valentia): Mel., Plin.

hīr, pri gramatikih (večinoma v obl.) īr, (h)īris, (h)īrris, zdaj m, zdaj n, pa tudi indecl. (izpos. iz gr. χείρ ali vsaj sor. s to besedo) roka, dlan, šapa: Luc. ap. Ci. (De finib. 2, 8, 23) (?), Prob., Char., Prisc.

Hispal -alis, n: Mel., Plin., Sil. in nav. Hispalis -is, acc. -im, abl. -ī, f: Ci. ep., C., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Isid. Híspal ali Híspalis, mesto v Betijski Hispaniji (zdaj Sevilla). — Od tod adj. Hispalēnsis -e, hispalski: conventus Plin.; subst. Hispaliēnsēs -ium, m Hispal(c)i: T.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

Horta -ae, f Hórta, etruščansko mesto (zdaj Orte): P. F. Od tod adj. Hortīnus (Ortīnus) 3 hortski (ortski): classes V.

hortulus -ī, m (demin. hortus)

I.

1. vrtec, vrtič(ek), ogradek: Iuv., Ap., in divitis domini hortulo Cat.; v pl. = majhni vrtni nasadi, majhen gaj (park): hortulos emere Ci., reliquit hortulos quinque iugerum Suet., pomaria hortulique Fr.; poseb. collis hortulorum Suet. poznejši mons Pincius (zdaj Monte Pincio) z vrtnimi nasadi, med katerimi so bili sloviti Luculliani horti; pren.: Epicurus hortulos suos irrigavit Ci. = je svoje filozofske nauke oplemenitil (z Demokritovimi).

2. metaf. collis cupidinis Ap. = sramni (venerin) griček. —

II. ograjen del vinograda: Col.

Hostīlia -ae, f Hostílija, mesto ob spodnjem Padu (zdaj Ostiglia): Plin., T. Od tod adj. Hostīliēnsis -e, hostil(ij)ski: locus Cass.

Hyarōtis -tidis, acc. -tim, abl. -tī, m (Ὑάρωτις) Hiarótida (zdaj Ravi), Sutlejev pritok v Indiji.

Hydaspēs -is, acc. -ēn, m Hidásp,

1. ena od rek, ki se izlivajo v Ind (zdaj Jhelum); ob njegovih bregovih je Aleksander Veliki zgradil mesti Nikajo in Bukefalo: Cu., Mel., Plin., Lucan., Stat., Iust., Cl., Medus Hyd. V., fabulosus Hyd. H.; pesn. = vzhod, jutrove dežele: tremor Hydaspis Petr. poet. (o Pompeju). Od tod adj. Hydaspēus 3 (Ὑδάσπειος) Hidáspov: Cl., Sid.

2. moško ime
a) Enejev tovariš: V.
b) indijski suženj: fuscus Hyd. H.

Hydrūs -ūntis, f (gr. ὑδροῦς = ὑδρόεις poln kač): Ci. ep., Plin., v lat. obl. Hydrūntum -ī, n: L., Plin. Hidrúnt, mesto na vzhodni kalabrijski obali (zdaj Otranto); Hydrus mons Mel. gora Hidrunt blizu tega mesta, avius Hydrus Lucan. (o gori in mestu). — Od tod adj. Hydrūntīnus 3 hidruntski, pri Hidruntu: mare Cass.

Hypanis -is, m (Ὕπανις) Hípanis, reka v Sarmatiji (današnji južni Rusiji), v spodnjem toku slana (zdaj Bug): Ci., V., O., Pr., Plin., Val. Fl., Stat.

Hypasis (Hyphasis) -is, acc. -im in -in, abl. -ī (Ὕφασις) Hípazis (Hífazis, zdaj Sutlej), najvzhodnejši levi Indov pritok v Pendžabu: Cu., Plin.

Hypata -ae, f (Ὕπατα) Hípata, mestece tesal(ij)skih Enianov (Aenianes) v Sperhejevi dolini ob severnem obronku gore Ojte (Oeta), razvpita po čarovništvu tamkajšnjih starih bab (še zdaj Ipáti): L., Ap. Od tod adj.

1. Hypataeus 3 (Ὑπαταῖος) hipatski, iz Hipate: exsul L.; subst. Hypataeī -ōrum, m Hipatajci, hipatski preb.: L.

2. Hypatēnsis -e, hipatski: ager L.