Franja

Boōtēs, gen. -ae (Ci. [Arat.], O.), -is (Hyg.), dat. -ī (Ci.), acc. -ēn in voc. -ē (O.), m (gr. βοώτης volovski gonjač) Volar, Boot(es), ozvezdje, ki se imenuje tudi Arcturus ali Arctophylax, čisto lat. Custos ali Custos Arcti.

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.

Bosporus (Bosphorus) -ī, m (Βόσπορος, Βόσφορος, po mitu o Ioni iz βοῦς in πόρος = „Goveji brod“) Bospor, morska ožina. Poseb.

1. B. Thrācius (Βόσπορος Θράκιος ali τὸ Βυζαντιακὸν στόμα) Traški Bospor (zdaj Bospor) med Trakijo in Malo Azijo: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus Bospor: Mel., Val. Fl., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., navita Bosporum tentabo H.

2. B. Cimmerius Kimerski Bospor med Črnim in Azovskim morjem: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus (Bosporos) Bospor: Mel., Bosporos et Tanais superant O., qui super Bosporum colunt Cu.; navita Bosporûm poenas perhorrescit H. (nam. navita Bosporum Poenus perh.) se boji nevarnosti obeh Bosporov (= Traškega in Kimerskega); met. kot fem. Kimerski Bospor = pokrajine ob Kimerskem Bosporu, bosporsko kraljestvo: Pr., Bosporum confugere Ci. na bosporsko obalo. Od tod adj.
a) Bosporius (Bosphorius) 3: O. ali Bosporeus 3: Sid. (Βοσπόριος, Βοσφόριος) in
b) (v lat. obl.) Bosporānus 3 bosporski: Bosporanum bellum, Mithridates Bosporanus T., tractus Val. Max.; subst. Bosporānī -ōrum, m Bosporci, preb. ob Bosporu: Ci., T.
c) Bosporicus 3 bosporski: mare Gell.

brabilla -ae, f brabila, neka rastl.: Plin. (tudi brabyla).

brāca, slabše bracca, -ae, f, nav. v pl. brācae -ārum, f (germ. ali kelt.) hlače z dolgimi ohlapnimi hlačnicami, kakršne so nosila severna, zahodna in vzhodna ljudstva, pozneje pa tudi Rimljani: Luc., Carmen ap. Suet., Iuv., Lamp., Cod. Th., laxae O., Lucan., virgatae Pr., pictae, Sarmaticae Val. Fl.; pesn. v sg.: Persica braca O.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

Brachmānae -ārum, m: Plin., Tert. ali Brachmānī -ōrum, m: Ap. (z gen. Brachmanûm), Amm. (Βραχμᾶνες) brahmani, svečeniška in učenjaška kasta pri Hindujcih. Pri Plin. so Brahmani (tudi Brachmanae ali Bragmanae) indijska ljudstva, ki so verovala v Brahmo (Brahma).

brevis -e, adv. breviter (prim. gr. βραχύς)

I. prostorsko:

1.
a) po dolžini kratek, majhen (naspr. longus): iter breve Ci., iter brevius O., iter brevissimum Cu., via brevis V., via brevior N., Tib., Iuv., via brevissima O., cursus brevissimus V., breve caput V., breves viperae H., brevis coma Sen. tr., brevior mensura capillis O., Corsica Sardiniā brevior, porrectior Ilvā Sen. ph., curvo brevius compellere gyro Tib., quo (arcu) brevius valent T. v boju iz bližine, parvo brevius quam totus Plin.
b) po širini ozek (naspr. lātus): alvus V., aqua O., frons Mart., iter urinae brevius Cels.; librum in breve cogere H. tesno zviti.
c) po višini kratek, majhen, nizek (naspr. longus, altus, procerus): (homo) brevi capite Pac. fr., longus an brevis sit Ci., (iudex) brevior quam testis Ci., homo corpore brevis Suet., scopulus brevis O., brevia virgulta Cu., ilex brevior Sen. tr., Alpium breviora L. nižji griči.
č) po globini nizek, neglobok, plitev (naspr. altus, profundus): brevis puteus Iuv., brevia vada V., Sen. tr. = subst. brevia -ium, n plitvine: Eurus in brevia urget V., brevia litorum T., tudi v sg. (kolekt.): naves fabricatur plano alveo adversus breve T.
d) po splošnem obsegu majhen, droben, šibek: mus brevis O., in brevem formam contrahi O., brevis avicula Amm.

2. pren. majhen, neznaten, pičel, boren: pars exigua brevisque Lucr., b. cena, census, pondus H., impensa, imperia O., breves macularum oculi Plin., summa brevior Mart.

II. časovno:

1. kratek (naspr. longus): tempus Ter., V., brevissimum tempus L., ad breve tempus (naspr. diu) Ci. za kratek čas, brevi tempore Ci., C., N., Suet. za malo časa, v kratkem, kmalu (potem) = brevi spatio Cu., brevi spatio interiecto C.; dies brevior O., brevior ut fiat dies faciam Pl., noctes breviores C., vita brevis Pl., S., Sen. ph., breve aevum H., Plin. iun., breves anni H., vitae brevis cursus, gloriae sempiternus Ci.; subst. breve -is, n (sc. tempus) malo časa, skoraj le v adv. obratih: breve Cat. malo časa, brevi Ci., C., N. idr. (neklas. in brevi Afr. fr., Fl.) za malo časa, v kratkem, kmalu (potem), brevi deinde, brevi post L. kmalu potem, brevi antequam moreretur Gell., ad breve Suet., Vulg. za kratek čas; pesn. brevi spatio ali samo brevi = nekoliko časa, malo časa: illa brevi spatio silet O., cunctatus brevi O.; brevi (kot abl. mensurae) pred komp. = za malo časa, malo: fuit Aeschylus non brevi antiquior Gell.

2. pren.
a) kratek = kratkotrajen, kratkoročen, bežen, minljiv, venljiv (naspr. longinquus, perpetuus, sempiternus): bonum Nov. fr., occasio Ter., Ph., hora Lucr., ver O., lux Cat., donum, gaudium Sen. tr., osculum T. na hitro, dolor Ci., ira furor brevis est H., assensus, amores T., fortuna Sil.; pesn.: b. lilium H. le malo časa cvetoča, venljiva, nimium breves flores rosae H. prehitro venljivo cvetje vrtnice, brevis dominus (arborum) H. ki je le malo časa njihov lastnik.
b) α) (o govoru) kratek, kratkorečen, jedrnat, kot adv. na kratko, z malo besedami, jedrnato: narratio, laudatio Ci., longum est ea dicere, sed hoc breve (= breviter) dicam Ci., breve faciam Ci. opraviti hočem na kratko, breve confitendum est Ci., in breve cogere L. okrajšati, quam brevia responsu Ci., breviter dicere, describere, narrare, tangere, attingere Ci., quod ego pluribus verbis, illi brevius (dixerunt) Ci., agam quam brevissime potero Ci., brevissime dicere de aliqua re (naspr. fuse lateque) Ci.; adv. abl. neutr. sg.: quod ego brevi explicabo Ci. z malo besedami. Od tod subst. breve -is, n kratek zapisek, kratek zaznamek, notica: ut in brevi Q.; enako tudi brevis -is, m (sc. liber ali libellus): Eccl., Lamp., Vop., Cod. Th. β) met. (o govorniku samem) kratkorek (naspr. longus, copiosus): esto brevis H. bodi kratek = povej na kratko, brevis esse laboro, obscurus fio H., ut ego brevior sim Ci. da se krajše izrazim.
c) metr. kratek, kratko izgovorjen (izgovarjan) (naspr. longus, productus): Q., syllaba Luc. fr., postrema syllaba brevis an longa sit, ne in versu quidem refert Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., syllabae longae et breves et mediocres Gell.; subst. brevis -is, f (sc. syllaba) kratek zlog: creticus, qui est e longa et brevi et longa Ci.; o izgovarjanju nezategnjen, nepodaljšan, okrajšan: „ indoctus“ dicimus brevi primā litterā Ci., contractione brevius Ci.

Briare͡us -eī, m (Βριαρεύς) Briarej, storoki velikan, Uranov sin, ki so ga ljudje imenovali tudi Agaeon: O., Lucan., Sen. tr., Stat., centumgeminus V. Od tod adj. Briarēius 3 Briarejev, briarejski: turba Cl.

Britannus, pozn. Brittānus, 3 (prim. Βρεταννός, Βρεττᾱνός, Βρετᾱνός) britanski: esseda Pr., rex Stat., causidici Iuv., canes, Oceanus, litus Cl.; večinoma kot subst. Britannī (Brittānī) -ōrum, m
a) Britanci, preb. britanskega otoka: C., V., H., O. idr.; sg. (kolekt.) Britannus -ī, m Britanec: catenatus H.
b) gal. Bretonci: Sid. — Od tod subst. Britannia (Brittānia) -ae, f (Velika) Britanija, t.j. (nav. v ožjem pomenu) Anglija in Škotska: Ci., C., T. idr.; met.: modo mihi date Britanniam Ci. ep. = Cezarjeva dejanja v Britaniji; v širšem pomenu je Britannia = Anglija, Škotska in Irska, zato tudi pl. Britanniae: Cat., Plin., Amm. Adj. Britannis -idis, f britanska: insulae Prisc., Britannicus (Brittānicus) 3 britanski, iz Britanije, v Britaniji: aestūs Ci., litterae Ci. ep., bellum Ci. ep., C., mare Mel., Oceanus Mel., Plin., herba Plin., Ap. h. vodna kislica, balaena Iuv., legiones, lingua T.; subst. Britannicus -ī, m Britanik, Britanski = zmagovalec nad Britanci, rim. priimek, npr.: Tiberius Claudius Britannicus Tiberij Klavdij Britanik, sin ces. Klavdija in Mesaline: T., Suet.

Britomartis -is, voc. -i, f (Βριτόμαρτις = Sladka devica: kret. βριτός sladek, in *μάρτις devica) Britomarta, sprva blaga kret. boginja, kot Nimfa v Dianinem spremstvu tudi Aphaea in Dictynna: Ps.-V. (Ciris); pozneje so jo enačili s kret. Artemido: Cl.

Brundisium, po najboljših rokopisih tudi Brindisium, -iī, n (Βρεντέσιον, Βρεντήσιον, zdaj Brindisi) Brundizij, Brindizij, kalabrijsko mesto z odličnim pristaniščem, od koder so vozili v Grčijo in Azijo: Ci., C., L., H. idr. Od tod adj. Brundisīnus (Brindisīnus) 3 brundizijski, brindizijski: Plin., ager Varr., colonia Ci., portus L., pax Vell., foedus T.; subst. neutr. in Brundisīno Varr. na Brundizijskem; Brundisīnī -ōrum, m Brundizijci, preb. Brundizija: Enn. fr., Ci., C., L. — Soobl. Brentēsium -iī, n Brentezij: Dig.

Būbasus (Būbassus) -ī, f (Βούβασ(σ)ος) Bubaz, Bubas, staro karsko mesto: Plin. Od tod adj. Būbasis -idis, f bubaška, iz Bubaza: nurus O.; Būbassius 3 (Βουβάσσιος) bubaški (Bubaški): sinus Mel. (tudi Bubaesius Bubeški).

bubsequa -ae, m (bōs in sequī) goveji pastir, govedar: Sid. — Soobl. būsequa -ae, m: Ap. (tudi bussequa).

Būcephalās -ae, acc. -am in -ān, m: Cu., Plin., in Būcephalus -ī, m: Gell. (mak. Βουκεφάλας, gr. Βουκέφαλος) Bukefal = Biko-glav, ime konja Aleksandra Vel. Od tod Būcephala -ae, f: Plin. in Būcephalē -ēs, f: Iust. (Βουκεφάλη), tudi Būcephala -ōrum, n: Cu. (τὰ Βουκέφαλα) in Būcephalos -ī, f: Gell. Bukefala, Bukefale, mesto ob Hidaspu v Indiji, katero je Aleksander Vel. ustanovil in poimenoval na čast svojemu konju.

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

būcrius -iī, m (gr. βούκριος) bukrij, neka zver: Iul. Val. (tudi v abl. pl. buriis: būrius).

bulbātiō -ōnis, f (bulbus) gomoljanje: Plin. (tudi bullātiō, gl. to geslo).

bulbus (bolbus, volvus) -ī, m (prim. gr. βόλβος čebula, lat. bulba, bulla)

1. v širšem pomenu čebulica, podzemeljsko steblo lilijevk (lilij, narcis, tulipanov idr.), gomolj: Cels., Col., Plin., adice narcissi bis sex cortice bulbos O.

2. v ožjem pomenu čebula kot užitna vrtnina (najbolj znana je bila megarska), tudi česen: Ca., Cels., Plin. idr., an Libycis bulbus tibi missus ab oris, an veniat Megaris, noxius omnis erit O. — Kot nom. propr. Bulbus -ī, m Bulb, Čebula: Ci.

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.