Franja

coinquinō -āre -āvī -ātum

1. (so)omadeževati, onečediti (onečejati): ne cauda clunesque stercore coinquinentur Col., plumulae stercore coinquinatae Col.

2. pren.
a) (telesno) okužiti (okuževati), o boleznih: ne totam progeniem coinquinet Col.
b) (nravstveno) omadeževati, oskruniti (oskrunjati): matres coinquinari (po drugih conquinari) regum Acc. ap. Ci., coinquinare se scelere ali maximo scelere coinquinari Val. Max., coinquinare ancillam suam Vulg., cibis immundis coinquinari Vulg. — Od tod adj. pt. pf. coinquinātus 3 omadeževan, oskrunjen, v komp.: quid esse his potest coinquinatius? Arn.

coitus -ūs, m (coīre)

1. shajanje, sestanek, stikanje: illarum (stellarum nobilium) Sen. ph.; occ. prehod nebesnega telesa pred drugo: lunae (pred soncem) Plin.

2. medic.
a) stekanje, zbiranje tekočin v telesu: materiae Cels., sordium in auribus Cels.
b) sklep: recens coitus eius (venae) Cels.

3. evfem. = spolno (telesno) (z)druženje, telesni spoj, (o živalih) plemenitev, spoj, (o ptičih) parjenje: Col., Plin., Suet., Ap., coitus novi O., primi Cels., Venerem, quam coitum dixisse magis decet Q., ad unum coitum mulier concepit Vulg.; pren. oplojevanje rastlin s cvetnim prahom, trosi: Plin.; occ. stikanje s cepljenjem: Plin.

4. strnitev (spojitev) zlogov ali besed: Gell., syllabarum Q.

col- v zloženkah, gl. cum2.

Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod

1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.

2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin.

collābor (conlābor) -lābī -lāpsus sum

1.
a) (o stvareh) pasti (padati), sesuti se, zrušiti (zruševati) se: postquam conlapsi cineres V., collapsa quaedam ruinis sunt L., duodecim … urbes conlapsae nocturno motu terrae T., cum peristylo domus tota collapsa est Plin. iun., collabi in (ad) cinerem Val. Max., Arn.; (o telesnih delih): ossa morbo conlapsa V. na kup zlezle, tempora collapsa Cels. upadli senci (kot znak bližnje smrti), urinae iter collapsum est Cels. sečevod je zožen, collapsa membra Ap. upadli udi.
b) (o onemoglih ali umirajočih osebah) zgruditi se, sesesti (sesedati) se, omedle(va)ti, onemoči, omagati: haec frustra fugiens collabitur O., collapsa corpore toto est O., subinde collapsus exstinguitur Cu., ad gemitum conlabentis adcurrēre liberti T., cecidit collapsus in artus O. padel je omedlel (onemogel) na kolena, collabi in ora sororis Val. Fl., in terram Petr., inter manus alicuius Cu., ante pedes alicuius Petr., ferro conlapsa V., saxo conlabitur ingens Centaurus Stat.; pt. pf. subst.: iniquum est collapsis manum non porrigere Sen. rh.; enalaga: conlapsa membra = corpus conlapsae (Didonis) V. telo omedlele (Didone), tako tudi: inque humeros cervix conlapsa recumbit V., collapsos alicuius artus excipere O.; (o živalih): equo super crus eius collapso L. epit.; pren.: eorum dignitatem domi collabi Val. Max. propada, Carbonis ira in se ipsa collapsa est Val. Max. je upadla, ne militum animi … et ipsi collabuntur Sen. ph. da ne bi vojakom samim upadlo srce.

2. pasti, zabresti v kaj, zapasti čemu: nisi si clanculum collapsus est hic in corruptelam suam Pl., si prior mulier in fata collapsa fuerit Cod. Th. zapadla usodi = dala temu svetu slovo.

collacrimō -āre -āvī zjokati se: Pl. fr., Ter., Ci.; trans. objokovati: collacrimantes suum patriaeque casum L., histrio casum meum totiens (na več mestih svoje vloge v tragediji) collacrimavit Ci.

collātiō -ōnis, f (collātus: cōnferre) znašanje =

1. družeče znašanje, združe(va)nje: signorum collationes Ci. spopadanje, spoprijemanje v boju, centuriarum c. Ci. (pri glasovanju); pren.: ubi facta erit collatio nostrarum malitiarum Pl. ko se bodo združile; od tod

2. occ. prispevajoče znašanje, prispevanje denarja, davkov idr.: de collatione dicere stipis verius quam decumae L., tributo collatio facta L.; met.: prispevek, donesek k ces. darilu v denarju: exempti oneribus et collationibus T., omnem collationem palam recusare Suet., collationes remittere Plin. iun.

3. pren.
a) prispodabljanje, primerjanje, primera: Sen. ph., Iust., Aug., quae est in collatione ista similitudo? Ci., infirmae sortes (sunt) collatione hostiarum Ci. v primeri z žrtvami, in collatione reliquarum (legionum) Hirt. če so se primerjale druge legije, c. meritorum, temporis, praemii Q.
b) α) ret. (= παραβολή) prilika, prispodoba, parabola: Ci., Q. β) gram. primerjalna stopnja, primernik, komparativ: c. secunda (= comparativus), c. tertia (= superlativus): Fest.

collēctiō -ōnis, f (colligere)

I. act.

1. zbiranje, nabiranje: membrorum Ci., collectione spiritus plenus Petr. ki si komaj upa dihati, c. fructuum Icti.

2. pren.
a) nabiranje = pridobivanje: amicorum Sen. ph.
b) ret. kratka obnova povedanega, povzetek: Ci., Q.
c) fil. sklep v logiki, umski sklep, silogizem: Sen. ph. idr., argumentorum summa c. Q. zadnji sklep.
č) izračunanje: Gell.

— II. pass. medic. nabiranje, zbiranje skvarjenih sokov: Sen. ph., Plin.

collēga (conlēga) -ae, m (cum in lēgāre, collēga torej = „soizbranec“, od tod)

1. tovariš ali sodelavec v javni službi, kolega: Ti. Gracchus conlegae suo magistratum abrogavit Ci., consul sine conlega Ci. konzul brez kolega (nam. diktatorskega naslova), plus quam collegae Miltiades valuit N.

2. pren. tovariš, kolega (v splošnem pomenu): Autronio collegae defuerunt Ci. stanovski tovariši, Metrodorus, qui est Epicuri collega sapientiae Ci. stanovski (strokovni) tovariš, collega imperii T. sovladar, (Tiberius Seianum) collegam ascivit T.; occ. sogost: Petr.

colliga -ae, f (colligere) nabiralnica, zbirališče, duplina, v kateri se pridobiva natron: Plin. (XXXI, 10, 46, 113, kjer se dobi tudi acc. pl. colycas subst. colyx).

collīnus 3 (collis)

1. gričen, na griču (ob griču) nahajajoč se (rastoč), gričevnat, hribovit: genus agrorum Varr., vineae Varr., aqua, loca Col., frumentum Cels.

2. Collīnus 3 Kolinski = na Kvirinalskem ali Viminalskem griču nahajajoč se: regio urbis Collina Varr., tribus Varr., Ci., Plin.; poseb. porta Collīna Kolinska vrata ob Kvirinalskem griču v starem Servijevem obzidju v severnem delu Rima: Ci., L., T., O. idr.; od tod pesn. Collīnus 3 ob Kolinskih vratih nahajajoč se (rastoč): turris Iuv., herbae Pr.

collūsor (conlūsor) -ōris, m (col-, conlūdere)

1.
a) dečkov soigralec: Plin. iun., Iuv.
b) soigralec pri slepi igri (alea): Suet., Ulp. (Dig.), Licinium Denticulum, de alea condemnatum, conlusorem suum, restituit Ci.

2. pren. kdor se skrivaj sporazumeva s kom v škodo tretjemu, sotovariš pri prevari: Cod. Th.

collȳrium -iī, n (gr. κολλύριον) neko testnato mazilo v obl. čepka, poseb. mast za oči: H., Cels., Col., Plin., G.; o stebrih, podobnih temu mazilu: Sid.

Colōnae -ārum, f (Κολωναί „Griči“) Kolone, mesto v Troadi: N. — Soobl. Colōnē -ēs, f Kolona: Plin.

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.

colōnicus 3 (colōnia)

1. kmetijski, poljedelski: leges Varr., ovis ali ovium genus Plin. na (vseh) kmetijah vzrejena = navadna; subst. colōnica -ae, f pristava: Aus.

2. naselbinski, iz naselbin: cohortes C. v (rimskih) naselbinah nabrane, decuriones Suet. v naselbini.

colossos (Mart.) ali colossus (sen. ph., Plin., Stat., Suet.) -ī, m (gr. κολοσσός) velikanski kip; poseb. 33 m visoki kip Sončnega boga v mestu Rodosu: Plin., Suet.

colostra (Col., Plin.) ali colustra (Lab.) -ae, f, tudi colostrum -ī, n (Mart., Serv., Isid.) in colostra -ōrum, n (Mart.); ljubk.: Pl. prvo, gosto mleko v ženskih prsih oz. živalskem vimenu takoj po porodu (kotitvi), mlezivo.

columbar -āris, n (columba) okovi (spona) za sužnje, kakor odprtini v golobnjaku: Pl.; kot psovka, gl. columbārius.

columbārius 3 (columba) golobji: pastor Varr. golobar, golobji strežnik. Kot subst.

1. columbārius -iī, m golobar, golobji strežnik: Varr.

2. columbārium -iī, n
a) golobnjak: Varr., Col., Plin., Dig.
b) pren. α) luknja ob vratilu kolesa na korce; v pl.: Vitr. β) odprtina (luknja) v zidu za tramove; v pl.: Vitr. γ) veslina, vilice (luknja na boku čolna) za vesla; v pl.: Isid., Fest.; kot psovka: columbarium (tudi columbar) impudens Pl. ap. Fest.