luō2 -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)
1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.
2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).
3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.
4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.
Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.
Zadetki iskanja
- Lupercus -ī, m (lupus in arcēre; prim. gr. λυκοῦργος „odvračalec volkov“)
1. Lupérk, pastirski bog, ki so ga istovetili z gr. likejonskim (licejskim) Panom: Iust. — Od tod subst. Lupercal -ālis, abl. -ālī, n
a) Luperkál, bogu Luperku (Panu) posvečena votlina ob vznožju Palatina: Ci. ep., V.
b) s pristavkom ludicrum: L. ali pl. Lupercālia -ium in -iōrum, n: Ci., Val. Max., Suet., Aur. luperkálije, Lupérkovo, Luperkov praznik, ki so ga obhajali 15. februarja. Na ta dan so k žrtvam (kozličkom) pripeljali dva mladeniča in se dotikali njunih čel s krvavim žrtvenim nožem (verjetno kot spomin na človeške žrtve v preteklosti); po žrtvovanju so Luperkovi svečeniki tekali po mestu z jermeni, rezanimi iz kož zaklanih žrtev, ter z njimi švrkali po mimoidočih. Take švrke so šteli za blagonosne, zlasti za nerodovitne žene. Adj. Lupercālis -e Lupérkov, luperkálski: sacrum Lupercale (= Lupercal; gl. Lupercal b)) Suet.
2. Lupercus (lupercus) lupérk, Luperkov svečenik, v sg.: Ci., Iuv., v pl.: V., O., Suet. - Lupia -ae, f
1. Lúpija (zdaj Lippe), desni pritok Rena v severozahodni Germaniji (na ozemlju današnje Vestfalije): Vell., Mel., T.
2. gl. Lupiae. - lupīnus 3 (lupus) volč(ič)ji, volkulje, volčice (gen.): ubera Ci., folliculus Corn. meh iz volčine (volčje kože), pellis Plin., ritus Prud.; subst. lupīnus -ī, m ali lupīnum -ī, n volčji bob, živinska krma, pa tudi hrana nižjih slojev: Ca., V., H., O. idr.; uporabljali so ga tudi gledališki igralci na odru kot denar (aurum comicum Plin.) nam. zlatnikov: Pl.; od tod: nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H. pravo in nepravo; kot velikostna mera (kakor faba) = palec: Cels.
- lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)
1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.
2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).
3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk). - lūstricus 3 (lūstrum2) očiščevalen: dies Suet., Arn., Macr., P. F. deveti dan po rojstvu dečka, osmi dan po rojstvu deklice, ko je otrok dobil ime z žrtvovanjem na domu ali z daritvijo v svetišču (pri Judih = dan obreze, pri kristjanih = dan krsta).
- lūstrō2 -āre -āvī -ātum (lūstrum2)
1. s spravno daritvijo očistiti (očišč(ev)ati): agrum Ca., exercitum Ci., L., Auct. b. Afr., populum Ci., lustranda colonia abeo, qui deducit Ci., l. Capitolium, classem, urbem L., lustratus et expiatus sacro L., purā undā spargens lustravit viros V., l. aras V., oves O., corpus divino odore O., terque senem flammā, ter aquā, ter sulphure lustrat O., ipseque te circum lustravi sulfure puro Tib., me lustravit taedis Tib., placet exercitum patrio more lustrari Cu., meminerit non nisi religiosā purificatione lustratos accedere ad templa debere Mart. (8, Praefat.); z dat.: lustrari Iovi V. očiščevati se Jupitru na čast = Jupitru darovati spravno daritev.
2. (ker je bil z očiščevalno ali spravno daritvijo združen pregled vojske in celo vsega naroda) pregled(ov)ati, ogled(ov)ati (si), potem sploh motriti, opazovati: exercitum Ci. ep., Hirt., L., T., Aur., Anchises … convalle virenti inclusas animas superumque ad lumen ituras lustrabat V., vestigia l. V., os oculosque loquentis … et totum lustrabat lumine (z očmi) corpus V., l. oculis campos Lucan., immania membra lustrabat visu Sil.
3. metaf.
a) prepotovati, potovati po čem, prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepluti, pluti po čem: Aegyptum, terras Ci., stella Martis … eundem lustrat orbem Ci., quando luna lustrato suo cursu solem consecuta est Ci., dumque omnia lustrat eundo O., l. arva, extrema Libyae V., muros equo V. objezditi, lustrandum navibus aequor V., l. caerula puppe Sil., flumina navigiis Plin. iun.; pesn. in poklas. obiti (obhajati), obda(ja)ti, obleteti (obletavati): lustrantque (sc. regem) choreis V. plešejo okoli, l. agros V. v slovesnem sprevodu hoditi okoli, lustratis signis Suet. (o orlu) potem ko je obletel bojna znamenja; lustratis levi tactu oculis Plin. z lahnim dotikom oči; pren. kaj presta(ja)ti, (pre)trpeti, prebi(ja)ti se skozi kaj, vzeti (jemati) nase kaj, podvreči se čemu: multa alia Ci. poet., incerta pericula V.
b) premisliti (premišljevati), pomisliti (pomišljati), razmisliti (razmišljevati), pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), razb(i)rati (v duhu, srcu): animo non has maximas artīs Ci., omnia ratione animoque Ci. - lūstrum2 -ī, n (luere1 = lavāre -ere)
1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).
2. meton.
a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4). - Lutātius 3 Lutácij(ev), ime rim. plebejskega rodu, od katerega so se najbolj proslavili:
1. C. Lutatius Catulus Gaj Lutacij Kátul, konz. l. 242, zmagovalec nad Kartažani pri Egatskih otokih: N., L.
2. Q. Lutatius Catulus Kvint Lutacij Kátul je predlagal zakon, po njem imenovan lex Lutatia (de vi); kot konz. je l. 102 skupaj z Marijem porazil Kimbre na Ravdijskih poljanah. Kasneje je prišel v hud spor z Marijem in zato je l. 87 naredil samomor: Ci., L. epit., Aur.
3. Q. Lutatius Catulus Capitolīnus Kvint Lutacij Kátul Kapitolijski, sin prej omenjenega, plemič, sodnik v pravdi zoper Vera (Vérres), je znova posvetil l. 83 pogorelo svetišče na Kapitolu (od tod priimek): Ci., S. — Od tod adj. Lutātiānus 3 Lutácijev: praedia Paul. (Dig). - Lūtētia (Parīsiōrum) -ae, f Lutécija (Parízijcev), glavno mesto Parizijcev v Lugdunski Galiji na otoku reke Sekvane (zdaj Paris): C., Amm.
- lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō1, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).
1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.
2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.
3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil. - lūxuria -ae, f in lūxuriēs -ēī, f (po drugih lŭx...; lūxus1 -ūs)
1. bujna rast, bujnost, bohotnost, brst(enje), (pre)obilica, (pre)obilje: in qua (sc. oratione) nunc interdum, ut in herbis rustici solent dicere in summa ubertate, inest luxuries quaedam, quae stilo depascenda est Ci., luxuriem segetum tenera depascit in herba V. bujne poganjke, luxuria foliorum V., umoris luxuria Plin.
2. metaf.
a) (iz)obilje, (pre)obilica, preobilje, bohotnost, bohotenje, razkošnost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, nasladnost, uživaštvo, uživanje, sladostrastnost, hlepenje po užitkih, stremljenje po zabavi, po razkošju, potratnost, razsipnost (naspr. frugalitas, abstinentia, temperantia, avaritia): Pr., Vell., Pers. idr., qui nunc luxuriā et lasciviā diffluit Ter., intellegemus quam sit turpe diffluere luxuriā Ci., in urbe luxuries creatur, ex luxurie exsistat avaritia necesse est Ci., si luxuries, Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., odit populus Romanus privatam luxuriam, publicam magnificentiam diligit Ci., patrimonium per luxuriam effundere Ci., nihil pati vini reliquarumque rerum ad luxuriam pertinentium inferri C., nullum signum libidinis, nullum luxuriae videre poterat, contra ea plurima patientiae atque abstinentiae N., aliquem a perdita luxuria ad virtute revocare N., diversisque duobus vitiis, avaritia et luxuria, civitatem laborare (sc. audistis) L., cetera luxuriae nondum instrumenta vigebant O., cultu ad luxuriam magis quam ad magnificentiam exacto Cu., libidinem, luxuriam, avaritiam, crudelitatem ... exercuit Suet., luxuria morum Iust., luxuriae non minor apparatus quam militiae fuit Iust.; meton.: agrestis luxuria L. razuzdanost (razvratnost) na kmetih = razuzdani (razvratni) kmetje. — Kot naslov komedije: primum mihi Plautus nomen Luxuriae indidit: tum hanc mihi natam voluit esse Inopiam Pl.
b) izprijenost, samopašnost, samovolja, objestnost, (pre)drznost, razbrzdanost, ne(o)brzdanost, zlonamernost pri vladanju, nadzoru: victoria tribunorum plebisque prope in haud salubrem luxuriam vertit L. - Lycaeus -ī, m (Λύκαιον ὄρος ali samo Λύκαιον) Likáj
1. (sc. mōns) visoko gorovje v Arkadiji, posvečeno Zevsu in Panu (zdaj Dhioforti na severu in Tetragi na jugu): Plin., Stat., Aug., gelidus O., saxa, saltus, silvae amnesque, summa Lycaei V. kot adj. Lycaeus 3 (Λυκαῖος) Likájev, likájski: Pan V., collis, nemus O., Iuppiter Plin., deus (= Pan) Val. Fl.
2. Panov vzdevek: templum Lycaeo, quem Graeci Pana, Romani Lupercum appellant, constituit Iust. - Lycastus (Lycastos) -ī, m (Λύκαστος) Likást
1. manjše mesto južno od Knososa (zdaj Kanli Kastelli): Plin., Mel.
2. reka in mesto na južni obali Ponta (zdaj domnevno Mert-Irmák): Plin., Mel. - Lychnidum -ī, n in Lychnidus -ī, f (Λυχνιδός) Líhnid, ilirsko mesto na ozemlju Dasarencev (Dasaretijcev): L.
- lychnītēs -ae, m (gr. λυχνίτης sveteč) lihnít, vrsta belega marmorja, ki so ga lomili na otoku Paros ob soju svetilk: lapis l. Plin.
- Lycomēdēs -is, m (Λυκομήδης) Likoméd,
1. kralj na otoku Skiros (Scyros), pri katerem se je v ženski obleki skrival Ahil in imel z njegovo hčerjo Dejdamejo sina Pira (Pyrrhus) ali Neoptolema (Neoptolemus): Ci., Stat.
2. neki Bitinijec: Auct. b. Alx. - Lycophrōn -onis, acc. -ona m (Λυκόφρων) Likófron, grški tragik iz Halkide (Χαλκίς) na Evboji: utque coturnatum periisse Lycophrona narrant, O., carmina Battiadae latebrasque Lycophronis atri Stat.
- Lyctos (Lyctus) -ī, f (Λύκτος) Líktos, mesto na Kreti, lakonska naselbina: Mel., Plin. Od tod adj. Lyctius 3 (Λύκτιος) líktoški, líktijski, pesn. = kretski: Aegon, Idomeneus V., classis O.
- lygdinos (lygdinus) 3 (gr. λύγδινος) iz belega marmorja: horoscopus Iul. Val.; poseb. lygdinus lapis (gr. λύγδινος λίϑος) Plin., Isid. (napačno pisano Ligdinus) bleščeče bel kamen ali marmor (na otoku Paros) = lygdos.