Franja

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

cloāca (cluāca) -ae, f (iz st.lat. clouāca, clovāca: cluere = purgāre) podzemni rov, odtok, odtočni kanal, kloaka, stoka, kjer je deževnica in nesnaga odtekala v bližnjo reko: Col., Plin., Suet., aliquid iacere in cloacam H., aquas cloacis e fastigio in Tiberim ductis siccare L., meministis tum... corporibus civium cloacas refarciri Ci., cloacas facere, detergere L., cloacam purgare, reficere Ulp. (Dig.), cluacas purgare Fr., cloaca foedissima ac pestilens odore taeterrimo Plin. iun.; pren. o človeškem črevesju: clovaca intestini (nom. pl.) Varr. ap. Non.; o trebuhu požrešneža: prolue propere cloacam Pl.; o materinem telesu: Christus non per corporis cloacam effusus ad terram Tert.; preg.: arcem facere e cloaca Ci. = „iz muhe delati slona“, t.j. pretiravati. Poseb. cloāca maxima Vélika kloaka od foruma med Kapitolom in Palatinom do Tibere, zgradil jo je Tarkvinij Prisk: Lact., cloacam maximam, receptaculum omnium purgamentorum urbis, agere sub terram L.

Cloācīna (Cluācīna) -ae, f (cloāca, cluāca iz cluere čistiti) Očiščevalka, Venerin priimek, ker so stale njene podobe tam, kjer so se Rimljani in Sabinci očiščevali z mirtovimi vejami, potem ko so odložili orožje (v vojni zaradi ugrabitve Sabink): Pl., Min., ad Cloacinae (sc. aedem) L., Venus Cluacina Plin., dea Cloacina Cypr., Prud., Cloacinae simulacrum, in cloaca maxima repertum Lact.; v pl.: Tert.

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

clūden -dinis, n (najbrž gr. izpos.; prim. κολοίδιον bodalo, ki se je nosilo poleg meča) meč rim. gledališkega igralca, z rezilom, ki je pri sunku zdrknilo nazaj v ročaj: Ap.

Clupea (Clypea) -ae, f: Enn. ap. Ap., C., L., Auct. b. Afr., Lucan., Mel., Plin., Fl. ali Clupeae (Clypeae) -ārum, f: C., L., Auct. b. Afr. (prevod gr. imena Ἀσπίς = clupeus ščit) Klupeja (Klipeja) ali Klupeje (Klipeje), predgorje in mesto v Bizakiju vzhodno od Kartagine. Imenovano tudi Aspis: in clipei speciem curvatis turribus, Aspis Sil.

Clūsius -iī, m (clūdere = claudere) Kluzij = „Zapirač“, Janov priimek, ker je bilo njegovo svetišče v miru zaprto: O. — Soobl. Clūsīvius -iī, m Kluzivij: Macr.

Cluvia -ae, f Kluvija,

1. hirpinsko mestece v Samniju blizu Beneventa: L. Od tod adj. Cluviānus 3 kluvijski: oppugnatio L. kluvijskega mesteca.

2. gl. Cluvius.

Cluvius 3 (prim. Cluvia) Kluvij(ev), ime kampanjskega rodu, ki se je pozneje deloma preselilo v Rim. Poseb.

1. C. Cluvius Gaj Kluvij, rim. vitez: Ci.

2. M. Cluv. Mark Kluvij iz Puteolov, bankir: Ci. ep.

3. M. Cluv. Rufus Mark Kluvij Ruf, rim. govornik, zgodovinopisec in državnik v času ces. Klavdija: T., Suet., Plin. iun.

4. neko Kluvijo (Cluvia) omenja Iuv.

Clymenē -ēs, f (Κλυμένη) Klimena,

1. hči Okeana in Tetide (Tēthys), Japetova žena: V.

2. žena etiopskega kralja Meropa, ki je sončnemu bogu (Sol) rodila Faetonta: O. Od tod adj. Clymenēius (Κλυμενήϊος) Klimenin: proles (= Phaëthon) O., Clym. germina Stat. jantarjeve, ki si jih zamišlja pesnik kot rastl. smolo v drevesa spremenjenih Klimeninih hčera.

3. Menelajeva sorodnica, ki je spremila Heleno v Trojo: O.

4. Partenopejeva žena: Hyg.

5. Amazonka: Hyg.

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

Clytīdae (Clutīdae) -ārum, m Klitidi (Klutidi), vedeževalska rodbina v Elidi: Ci.

Clytiē -ēs, f (Κλυτίη) Klitija, Okeanida, Apolonova ljubica, spremenjena v sončnico: O.

cnīdē -ēs, f (gr. κνίδη) morska kopriva, rastlini podobna žival v morju: Plin. Od tod adj. cnīdinus 3 (κνίδινος) morskih kopriv: Plin.

Cnidus (Gnidus, Gnidos) -ī, f (Κνίδος) Knid, Gnid, primorsko mesto v Kariji južno od Halikarnasa, torišče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja z veličastnim Praksitelovim kipom te boginje: Ci., L., O. idr., O Venus, regina Cnidi Paphique H. Od tod adj. Cnidius (Gnidius) 3 (Κνίδιος) knidski (gnidski): Venus Ci., Plin., coccum Cnidium Cels., Plin. ali granum Cnidium Plin. knidsko zrnje, t.j. seme knidskega volčina, calami Plin. ali arundo, nodi (za pisanje) Aus.; subst. Cnidiī (Gnidiī) -ōrum, m (Κνίδιοι) Knidci (Gnidci), preb. Knida: Ci., Plin.

cnīsa -ae, f (gr. κνῖσα, κνίσσα) sopara (darovane) ocvrte tolšče, vonj darovanega mesa, v pl.: Arn.

co- v zloženkah, gl. cum.

coāctor -ōris, m (cōgere)

1. izterjevalec (pobiralec) denarja, posebno pri kupčijah in dražbah: Ca., Suet. idr., (pater Horatii) fuit coactor H., ut nostri facere coactores solent in centesima Ci. naši davkarji.

2. le v pl. agminis coactores zaplečje, zadnja četa (beseda, tvorjena po izrazu agmen cogere): T.

3. pren. priganjalec: Sen. ph.

coāgulum -ī, n (cōgere = *coagere)

I.

1. sirilo, siriščnik v želodcu prežvekovalcev: Col., Plin., c. leporinum Varr., (lactis) pars bibenda servatur, partem liquefacta coagula durant O.

2. pren.
a) vezilo, spojilo: hoc continet coagulum convivia Varr. fr. (o vinu), animi atque amoris Gell.
b) vzrok: c. omnium aerumnarum Amm.

3. met. sesedeno (usirjeno) mleko: Plin.; vsaka sesedena (zgoščena) tekočina: conceptum in utero c. Gell. (o moškem semenu).

— II. sesedenje, zakrknjenje kake tekočine: celerius olei c. Gell.