Franja

Megalē -ēs, f (Μεγάλη) Mégala = Velika, Vzvišena, priimek Reje Kibele, velike matere bogov (gr. μεγάλη μήτηρ), čisto lat. Magna Mater (magna mater). V Rimu so jo začeli častiti l. 204; takrat so pripeljali njeno podobo iz Pesinunta (gl. Pessinūs) in ji zgradili svetišče na Palatinu, vendar se njeno čaščenje v Rimu nikdar ni posebej uveljavilo. Frigijski Gali (gl. Gallus²) so 4. aprila njej na čast obhajali praznik Megalē(n)sia -ium, n megalé(n)zije z obhodi po mestu, hrupno glasbo in slavnostnimi igrami: O., P. F., Megalesia facere Ci., ludi fuere, Megalesia appellata L., ludi Megalensia T., Gell., Megalensia sacra Plin. — Adj. Megalēnsis -e k megalénzijam spadajoč, megalénzijski: Megalensis purpura Mart. pretorjeva praznična obleka ob megalenzijah. Megalēsiacus 3 = Megalēnsis: mappa Iuv., mater (= Cybele) Aus.

Megālia -ae, f Megálija, nav. Megaris (Plin.) Megárida imenovan skalnat otok v Tirenskem morju, kjer je imel vrtove že Lukul; na tem otoku je v izgnanstvu umrl Romul Avgustul: Stat.

Megara² -ōrum, n (τὰ Μέγαρα) Mégare (Mégara) in Megara -ae, f Mégara

1. mesto zahodno od Aten, glavno mesto pokrajine Megaride (Megaris), Evklidov rojstni kraj (zdaj Magara): O., Sen. ph., Col., Iust., Gell., L. (z obl. Megara -ōrum), Ci. (z obl. Megara -ae); gr. acc. Megaran: Mart. — Star. soobl. Megarēs, abl. Megaribus: Pl. — Od tod adj.
a) Megarēius 3 mégarski: arva Stat.
b) Megarēnsis -e mégarski, iz Mégare: homines Gell., Nicias Plin.; subst. Megarēnsis -is, m Mégarec: Plin., večinoma pl. Megarēnsēs -ium, m Mégarci, megarski preb.: Plin., Mel., Iust.
c) Megaricus 3 (Μεγαρικός) mégarski: signa Ci. kipi iz megarskega marmorja; subst. Megaricī -ōrum, m megáriki, mégarski filozofi, (megarska filozofska šola = privrženci Evklida iz Megare: Ci.; subst. α) Megare͡us -eī in -eos, m (Μεγαρεύς) Mégarec, iz Mégare: Euclides Megareus Ci. β) Megariī -ōrum, m Megárijci, Mégarci: Q.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, severno od Sirakuz, bolj znano pod starejšim imenom Hybla: L., Sil. — Od tod adj.
a) Megarus 3 mégarski, pri Mégari: sinus V.
b) Megarēus 3 (Μεγάρειος) mégarski; subst. pl. n. Megarēa -ōrum, m mégarske poljane: O.

Megaris -idis, acc. -ida, f Megárida

1. grška pokrajina med Atiko in Korintom z glavnim mestom Mégara: Plin., Mel.

2. mesto na Siciliji = Megara ali Hybla (gl. Megara²): Ci., Mel.

3. gl. Megālia.

mel, mellis, n (prim. gr. μέλι, gen. μέλιτος med, μέλισσα, at. μέλιττα čebela)

1. med, strd (po mnenju starodavnikov rosa na listju, kjer jo nabirajo čebele): Pl., Varr., Sen. ph., Iust., Val. Fl., Cels., flavaque de viridi stillabant ilice mella O., stilla mellis Ci., roscida mella V., aërii mellis caelestia dona V., m. silvestre Plin. divji med, mella Falerno diluta H. mešanica iz medu in vina (gr. οἰνόμελι); kot dar bogovom podzemlja: spargens umida mella soporiferumque papaver V.; med, ki so ga uporabljali za maziljenje: ibi eum amici, quo Spartam facilius perferre possent, quod mel non habebant, cera circumfuderunt N.; preg.: mihi mel videor lingere Pl. zdi se mi, da ližem sladkor = v veliko slast mi je, prav uživam, e medio flumine mella petere O. zaman iskati.

2. metaf. slast, sladkost, ljubkost, prijetnost, milina: fidis enim manare poetica mella te solum, tibi pulcher H., hoc iuvat et melli (= dulce) est H., loquenti tibi illa Homerici senis (= Nestoris) mella profluere Plin. iun.; kot ljubkovalna beseda: slast, sladkost: meum mel Pl., Sempronius, mel ac deliciae tuae Caelius in Ci. ep.

melancrānis -is, f (gr. μελάγκρανις) bot. „črnoglavec“, vrsta ločka s črnim semenom na vrhu (morda Schoenus nigricans Linn.): Plin.

melās¹ -anos, acc. -an (gr. μέλας) črn: cissos Ap. h.; kot subst. m. črna pega na koži: Cels.

Melās² -anis, acc. -ana in -an, m (Μέλας)

I. Mélas = Črna, reka

1. na Siciliji pri Milah (zdaj Mela): O.

2. v Tesaliji (zdaj Mavra-neria), ki se izliva v Malijski zaliv: L.

3. v Trakiji (zdaj Saldatti ali Scheher Su), ki se izliva v Črni zaliv (sinus Melas): L., O., Plin., Mel.

4. v Bojotiji med Orhomenom in Aspledonom: Plin., Sen. ph., Stat.

5. v Kapadokiji (zdaj Jocmah Su): Plin.

6. v Kilikiji: Plin.

7. v Pamfiliji: Mel., Amm.

8. v Migdoniji: O. —

II. Mélas = Črni, moško ime

1. Friksov sin: Hyg.

2. eden od etrurskih mornarjev, ki jih je Bakh spremenil v delfine: Hyg.

3. kipar s Hiosa: Plin.

Meleager (redkeje Meleagros, Meleagrus) -ī, voc. Meleagre: O., Val. Fl., m (Μελέαγρος) Meleáger

1. sin kalidonskega kralja Ojneja (Oeneus), argonavt in udeleženec kalidonskega lova. Sedem dni staremu so Mojre prorokovale, da bo umrl, če zgori poleno na ognjišču; zato je mati Alteja vzela in shranila poleno. Ko pa so njeni bratje ugrabili Atalanti kožo kalidonskega merjasca, ki ga je ubil Meleager, jih je Meleager pobil. Razsrjena Alteja je vrgla poleno v ogenj in Meleager je takoj umrl. Obupana Alteja je naredila samomor, Meleagrove sestre pa so tako objokovale bratovo smrt, da jih je Artemida spremenila v pegatke: O., Val. Fl., Plin., Hyg. — Od tod adj. Meleagrēus 3 (Μελεάγρειος) Meleágrov: Calydon Lucan. Meleagrius 3 Meleágrov, meleágrski: Pleuron Stat. Subst. Meleagris -idis, f (Μελεαγρίς), pl. Meleagridēs -um, f
a) Meleagride, v pegatke spremenjene Meleagrove sestre: O.
b) Meleagridēs (sc. aves ali gallinae) pegatke: Varr., Plin., Suet.; sg. Meleagris: Col.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Iust., Cu.

3. neki Makedonec: Cu.

Meliboea -ae, f (Μελίβοια) Melibója, mesto na vzhodni obali Magnezije ob gori Osa, kjer se je baje rodil Filoktet: L., Plin., Mel., Lucan. — Od tod adj. Meliboeus 3 melibójski: purpura V., Lucr. v Meliboji izdelan, dux (= Philoctetes) V.

meliusculus 3, adv. -ē (demin. k melior -ius) nekoliko boljši, nekoliko bolje: meliusculae consuetudinis, meliusculam spem habere Varr. ap. Non., si eris verax, [ex] tuis rebus feceris meliusculas Pl., coloris meliusculi Col., meliuscula facie Sen. ph., meliusculus esse coepit Cels., apes obiter et vernaculae quae sunt, meliusculae a Graeculis fient Petr., melisculum est monere Pl., (So.) Gaudeo venisse salvom. Salvan Philumenast? (Pam.) Meliusculast Ter., meliuscule esse alicui Ci. ep. okrevati, nekoliko bolje biti komu, na bolje iti komu, nekoliko odleči komu; v enakem pomenu tudi meliuscule valere Fr. nekoliko več.

mēlofolium -iī, m (hibrid. iz μῆλον jabolko in folium) bot. melofólij, jabolko z listom na strani: Plin.

membrāna -ae, f (subst. adj. iz membrum)

1. notranje ali občutljivejše dele človeškega, živalskega in rastlinskega telesa obdajajoča kožica, mrena, opna, ovojnica, kasneje koža nasploh: membranis cicadae volant Plin., cerebri Cels. možganska opna (mrena), natura oculos membranis tenuissimis vestivit Ci., membranas mittere de corpore summo Lucr.; (pri jajcu) tanka opna na jajčni lupini, lilek: membrana putamini detracta Plin.; pren.: scies, sub ista tenui membranā dignitatis quantum mali iaceat Sen. ph.; occ. (kačji) lév: Lucan., squamea membrana chelydri O.

2. za pisanje ustrojena koža, pergamènt, koženíca, v pl. tudi pergamêntni (koženíčni) listi: Cat., Suet., Mart., Q., Plin., Petr., Amm., Hier. idr., lutea membrana niveum involvat libellum Tib., et patris et nostras nonumque prematur in annum membranis intus positis H.

3. metaf. zunanjost, površje, površina: tenuis summi membrana coloris Lucr.

Memmius 3 Mémij(ev), ime rim. plebejskega rodu: L., V., O. Poseb. znani so

1. C. Memmius Gaj Memij, ki je l. 111 kot tr. pl. nastopil proti Jugurti, ubit l. 99 na konzulskih volitvah: L., S., Fl.

2. C. Memmius Gemellus Gaj Memij Gemel, tr. pl. l. 66, pretor l. 58, prijatelj Cicerona in Lukrecija, ki mu je posvetil svojo poučno pesem De rerum natura. Kvint Kurcij ga je tožil de ambitu; po obsodbi je odšel v pregnanstvo v Atene in Mitileno, vendar je ohranjal redne stike s Ciceronom (ohranjenih je več pisem, ki mu jih je pisal Ciceron): Ci. ep.

3. C. Memmius Gaj Memij, tr. pl. l. 66 je tožil Avla Gabinija de repetundis. Po dosegi obsodbe se je s tožbo lotil Gaja Rabirija Postuma, ki ga je zagovarjal Cicero: Ci.

4. P. Memmius Regulus Publij Memij Regul; zelo je pripomogel k izpodrinjenju osovraženega Tiberijevega ljubljenca Sejana, l. 35 po Kr. cesarski namestnik v Meziji, Makedoniji in Ahaji, umrl l. 61 po Kr. Cesar Neron ga je baje tako cenil, da ga je nameraval določiti za svojega naslednika: T. — Od tod patron. Memmiadēs -ae, m Memijád = Memij, eden od Memijev, pripadnik Memijevega rodu: Lucr. Adj. Memmiānus 3 Mémijev: praedia Ci. ep. (gl. pod 2. (Gaj Memij Gemel)).

Memnōn -onis, acc. -onem in -ona, m (Μέμνων) Mémnon

1. sin Titona in Eos (Avrore), kralj vzhodnih Etiopcev; hitel je na pomoč Trojancem in pred Trojo ubil Antioha, zato ga je Ahil usmrtil, Eos pa mu je od Zevsa izprosila nesmrtnost. Njegove žalujoče tovariše, ki so ga sežgali pred Trojo, so bogovi spremenili v ptice (aves Memnoniae ali Memnonides), ker so preveč žalovali za njim; po drugi zgodbi so se te ptice ob sežigu Memnonovega trupla dvignile iz njegovega pepela. Te ptice baje vsako leto letijo v Trojo in se tam bojujejo med seboj. Zaradi imenske podobnosti so v aleksandrinski dobi v to bajko vključili egiptovskega kralja Amenhotepa III., čigar velikanski kip pri egiptovskih Tebah (ki je še ohranjen) je ob sončnem vzhodu zvenel. Od takrat naprej so si Memnona predstavljali kot črnca: Auct. b. Hisp., Hyg., Sen. tr., Sil., Mart., Plin., Gell., Cl., M., Memnon Aethiops Cat., sic Memnonis umbris annua sollemni caede parentet avis! O., cura deam propior luctusque domesticus angit Memnonis amissi O., turgidus Alpinus iugulat dum Memnona H., cui maiora senis Tithoni gaudia vivi quam gravis amisso Memnone luctus erat Pr., nigri Memnonis arma V., Memnonis saxea effigies, ubi radiis solis icta est, vocalem sonum reddens T., dimidio magicae resonant ubi Memnone chordae Iuv. — Od tod adj. Memnonis -idis, f Mémnonova; subst. Memnonidēs -um, f (sc. aves) Mémnonove ptice: Isid., praepetibus subitis nomen facit auctor: ab illo Memnonides dictae O., auctores sunt omnibus annis advolare Ilium ex Aethiopia aves et confligere ad Memnonis tumulum, quas ob id Memnonidas vocant Plin. Memnonius 3 (Μεμνόνιος) Mémnonov, mémnonski; metaf. orientalski, vzhodnjaški, jutrovski, črn(ski), zamorski: Memnonio cycnos esse colore putem (= črne barve) O., cum quo Rhipaeos possim conscendere montis ulteriusque domos vadere Memnonias (= Etiopija) Pr., non, cum Memnoniis deducens agmina regnis (= Etiopija) Cyrus Lucan.

2. vojaški poveljnik Aleksandra Velikega, doma iz Trakije: Cu.

3. z Rodosa, Mentorjev brat, Artabazov svak, perzijski vojskovodja: Front.

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

memorō -āre -āvī -ātum (memor)

1. spomniti (spominjati), opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati): amicitiam ac foedus ali foedusque T. svareč spomniti na kaj.

2. omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati), poročati, sporočiti (sporočati), razložiti (razlagati), prikaz(ov)ati, pojasniti (pojasnjevati), pripovedovati, povedati (praviti), imenovati: quid Thesea memorem? V., memora (povej) mihi nomen Pl., artibus, quas supra memoravi S.; z dvojnim acc.: Musas quas Grai memorant Eutr..; v pass.: Sil., Amm., facite, ut longo memoremur in aevo O. da nas bodo omenjali, honoratorum virorum laudes in contione memorentur Ci. naj bodo deležni hvalnice, naj se jim poje hvala, obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum, quae priscis (dat.) memorata Catonibus atque Cethegis (ki so jih uporabljali stari Katoni in Cetegi) nunc situs informis premit et deserta vetustas H.; z dvojnim nom.: erat inter ingentis solitudines oppidum magnum atque valens nomine Capsa, quoius conditor Hercules Libys memorabatur S.; z de in abl.: de natura deorum nimis obscure m. Poeta vetus ap. Ci., de Bruti exitu m. Suet., de magnā virtute m. S.; z ACI: quem infestum ac odiosum sibi esse memorabat Pl., te quoque turbatum memorant (pravijo) fugisse O., id factum … per ambitionem consulis memorabant S., hi de exercitu Herculis maiores suos esse memorant Cu.; v pass. z NCI: ubi ea … gesta esse memorantur Ci., quod primo iam Punico bello dux inclutissimus M. Atilius Regulus dixisse memoratur Col., ultra Amazones Hyperborei esse memorantur Mel., qui ultra deserta esse memorantur Mel.; z odvisnim vprašalnim stavkom: civitas, incredibile memoratu est, quantum creverit S., vix credibile memoratu est, quantum … T.; abs.: ut ali utei (= uti) memoro Lucr.; pogosto sup. na -ū, ki je intenziviran izraz za dictu: estne hoc miserum memoratu! Pl., nihil dignum memoratu actum L., parva et levia memoratu videri T. — Od tod

1. adj. pt. pf. memorātus 3 znamenit, slaven, znan: haec est nobilis ad Trasimennum pugna atque inter paucas memorata populi Romani clades L., animal velocitatis memoratae Plin., sepulcrum illud memoratissimum Gell.; z abl.: vir facundiā laudatus et peritiā memoratus Ap.

2. adj. gerundivum memorandus 3 omembe vreden, vreden spomina, znamenit, neobičajen, nenavaden, redek: pugna Pl., post ullos numquam memorandus O., sodales O., te, iuvenis memorande, silebo V., Arcadii memoranda inventa magistri V., proelium, imperium, certamen, facinus, eventus L., facta Sen. tr., sodales Mart., res Iuv., virtus, nomen Sil., longum memorandus, virtus, facta Stat., agmen Cu., exitus, locus Fl., memorandus pietate Val. Max., Taygeta Val. Fl., funus Mel., virtutes, finis Amm. idr.

Menae -ārum, f (Μέναι) Méne (zdaj Mineo), mesto na Siciliji med Sirakuzami in Heno. — Od tod adj. Menaeus 3 (Μεναῖος) ménski, menájski: Sil. Menaenus 3 ménski, menájski, iz Mén: Xeno Menaenus Ci. Menajec, iz Men; subst. pl. Menaenī -ōrum, m Menájci, preb. Mene: Ci. = Menanīnī -ōrum, m: Plin.

Menapiī -ōrum, m Menápijci, pleme v Belgijski Galiji na obali Severnega morja, sosedje Morinov: C., Plin., Mart. (skrč. abl. pl. Menapīs). Njihovo glavno mesto je bilo Menapia -ae, f Menápija (zdaj Genappe): Aur.

mendīcō -āre -āvī -ātum in mendīcor -ārī -ātus sum (mendīcus)

1. intr. beračiti, prosjačiti: Sen. rh., potius quam illi ubi minime honestumst mendicantem vivere Pl. od beračenja, ad extremam mendicandi necessitatem deductus Lact. spravljen na beraško palico; subst. pt. pr. mendīcantēs -ium, m berači, prosjaki: Sen. ph.

2. trans. beračiti, prosjačiti, moledovati za kaj, izberačiti (izprosjačiti, izmoledovati) kaj: malum ab aliquo Pl., mendicatus cibus O. ali panis Iuv. beraški kruh, aliquid Ap., victum Lact., ostiatim cibum Hier.