Franja

chelīdonius 3 (gr. χελιδόνιος) lastovičji: ch. lapilli Plin. lastovičniki, chel. (gemmae) Plin., ficus Col. posebna rdečkasta vrsta smokve; subst. chelīdonia -ae, f (sc. herba) bot. lastovičica: Mac., Plin., Tert., v celi obliki chelidonia herba: Marc.

chēniscus -ī, (gr. χηνίσκος) goska, okrasek na ladijskem kljunu v obliki gosjega vratu: Ap.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

Cherub, m, f, indecl., v pl. Cherūbim (Cherŭbim) in Cherūbin (Cherŭbin), n indecl. (hebr.) kerub, pl. kerubi, višja vrsta angelov: Vulg., Prud., Ven., Isid. — Soobl.: Cherūbīnus -ī, m kerubin: Cypr.

chīliarchēs -ae, m (gr. χιλιάρχης) tisočnik = poveljnik 1000 suhozemnih vojakov, polkovnik, hiliarh: Cu.; tisočnik = predstojnik 1000 osebam sploh, hiliarh: Cod. Th. — V soobl. chīliarchus -ī, m (χιλίαρχος) pri Perzijcih prvi državni dostojanstvenik za kraljem, premier, prvi minister, državni kancler: ad chiliarchum, qui secundum gradum imperii tenebat, Tithraustem, accessit N.

chīliastae (Chīliastae) -ārum, m (χιλιασταί, Χιλιασταί) hiliasti, kršč. ločina, ki je verovala v tisočletno kraljestvo: Aug.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

chīrographum -ī, n (gr. χειρόγραφον)

1. rokopis, lastnoročno pisanje: Sen. ph., quo me teste convincas? an chirographo? Ci., chirographum imitari Ci., chirographis fidem habere, credere Ci.

2. met.
a) lastnoročno pismo, spis: cuius domi est falsorum chirographorum officina Ci. delavnica rokopisnih spak.
b) zapis, obveznica, zadolžnica, menica: Sen. ph. idr., chirographis venalibus pecunia congesta est Ci., domesticā cautione et chirographo se obligare Icti. V gr. obl. chīrographon: Sid.

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

Chīrūchus -ī, m (iz χείρ in ἔχω) Hiruh = „Trdnodržec“, izmišljeno ime v komediji: Pl.

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.

choeras -adis, f (gr. χοιράς), le v pl. choeradēs -dum, acc. -adas bezgavke, otekle žleze: Ap. h., Th. Prisc.

chorāgium -iī, n (gr. χοράγιον) potrebščine za gledališko predstavo, gledališka oprema: Pl., Vitr., Plin.; pren. sijajnost, veličastnost: Corn., Ap.; v hidravliki vzmet: choragia ferrea Vitr.

chorda (corda) -ae, f (χορδή)

1. črevo: Petr.

2. met.
a) črevnata struna: Lucr., Tib., Sen. tr. idr., septem chordae citharae Varr., nam voces ut chordae sunt intentae, quae ad quemque tactum responeant Ci., cantare ad chordarum sonum N. peti ob spremljavi strun, percurrere pollice chordas O. strune ubirati, citharoedus, chorda qui semper oberrat eadem H. ki vselej isto struno napačno igra.
b) v pl. igranje, brenkanje na strune: verba loqui socianda chordis H.

3. struna kot vez (fem.): Pl.

chorĕa (chorēa) -ae, f, večinoma v pl. (gr. χορεία) kólo, raj(anje), zborski ples: Lucr., Tib., Pr. idr., nec dulces amores sperne, puer, neque tu chorēās H., pars pedibus plaudunt chorĕās et carmina dicunt V., festas duxere chorēās O.; pren. o skladnem kroženju zvezd: caeli astrictae choreae Varr. ap. Non.

Chremēs -ētis, acc. -ēta in -ētem, m (Χρέμης) Hremes, stalno ime skopuha v atiški komediji in pri Ter.; od tod preg . = skopuh, stiskač: Terentianus ille Chremes Ci., quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H.

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.

chrōma -atis, n (gr.χρῶμα)

1. barva polti: chroma facere Porph. barvo dobivati (s sončenjem).

2. v glasbi: kromatična glasovna lestvica: Vitr. Od tod subst. chrōmaticē -ēs, f (gr.χρωματική) znanost kromatične glasovne lestvice: Vitr.; adj. chrōmaticus 3 (χρωματικός) zakonom glasovne lestvice prilagojen, kromatičen: chromaticum genus symphoniae ali musicae (= χρωματικὴ μουσική) Vitr., M.