Franja

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

Chalybs -ybis, m (Χάλυψ) Halib, reka v Tarakonski Hispaniji; njena voda je baje kalila železo v jeklo (χάλυψ): Iust.

Chamāvī -ōrum, m Hamavi, germ. ljudstvo v severozahodni Germaniji: T., Aus.

Chanaān (kontr. Chanān), f, indecl. Kanaan, palestinska pokrajina: Eccl., Vulg. Od tod adj.

1. Chananaeus 3 kanaanski, iz Kanaana: Eccl.; subst.
a) Chananaea -ae, f Kanaanka: Ambr.
b) Chananaeus -ī, m Kanaanec (kolekt.): Eccl.; v pl. Chananaeī -ōrum, m Kanaanci, preb. Kanaana: Eccl.

2. Chananītis -tidis, f kanaanska: lingua Eccl.; kot subst. = Kanaanka: Eccl.

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

Chāonia -ae, f Haonija,

1. gl. Chāonēs.

2. mesto v sirski pokrajini Komageni; od tod adj. Chāonius 3 haonijski, iz Haonije: Molpeus O.

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

Charadra -ae, f (Χαράδρα) Haradra, mesto v Fokidi: Enn. ap. Non.

Charadros (Charadrus) -ī, m (Χάραδρος) Harader, reka v Fokidi: Stat.

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

Charēs -ētis, m (Χάρης) Haret,

1. kipar iz rodoškega mesta Linda, Lizipov učenec: Corn., Plin.

2. atenski vojskovodja v Demostenovem času: N.

3. Atenec, poveljnik pod Darijem v boju proti Aleksandru Vel.: Cu.

4. gr. zgodovinopisec iz Mitilene: Plin., Gell.

Charindās -ae, m (Χαρίνδας) Harinda, reka v Hirkaniji ob medijski meji: Amm.

Charisius -iī m Harizij,

1. gr. govornik, posnemovalec govornika Lizije: Ci., Q.

2. Aurelius Arcadius Char. Avrelij Arkadij Harizij, sloveči rimski pravnik v času Konstantina Vel..

3. Flavius Sosipater Char. Flavij Sozipater Harizij, rim. slovničar iz 4. st. po Kr., po rodu iz Kampanije.

Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,

1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.

2. gr. slikar: Plin.

Charōndās -ae, m (Χαρώνδας) Haronda iz Katane, ki je dal sredi 7. st. pr. Kr. zakone svojemu rodnemu mestu in drugim halkidskim naselbinam v spodnji Italiji in na Siciliji: Ci., Val. Max., Sen. ph.

charta (carta) -ae, f (gr. ὁ χάρτης)

1. list iz egipt. papirusove rastl., papirus: Varr. ap. Plin., Lucr., Plin. idr., charta dentata Ci. ep. zglajen papirus, bibula Plin. iun. pivnik, calamum et chartas et scrinia posco H., chartis illinere aliquid H. načečkati kaj, quidquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavija v umazan papirus, digitis charta notata meis O., aversa in inversa charta Mart. (nav. nepopisana) narobna stran papirusa, transversa ch. Suet. velika poprečna pola, alii vitrum conflant, ab aliis charta conficitur Vop. drugi so papirarji, ante chartarum et membranarum usum Hier.

2. met.
a) papirusov trs, papirusovec: chartae usus Plin.
b) popisan papirus, spis, pismo, pesem, knjiga: Lucr., Tib., Pers., Sid., chartae quoque... obsoleverunt Ci., ne charta nos prodat Ci. ep., nullus in hac charta versus amare docet O., si chartae sileant H. pesmi, chartae Graecae H. spisi, chartae Arpinae Mart. Ciceronovi spisi, tribus chartis Cat. v treh knjigah, chartae annales Prud.

3. pren. tenek list, ploščica: plumbea Suet.

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.

Chasuārii -ōrum, m Hazuarijci, germ. ljudstvo v severni Germaniji, pozneje ob Spodnjem Renu: T.; imenovani tudi Attuāriī -ōrum, m Atuarijci: Vell., Amm.

Chattī (Cattī, Catthī) -ōrum, m (zdaj Hessen) Hati, Kati, germ. ljudstva na današnjem Hesenskem in v Turingiji; v obl. Chatti: Plin, T., Iuv., Catti: Stat., Eutr., Front., Cl., Catthi: Suet., Fl. Od tod adj. Catthus 3 katski: vaticinante Cattha muliere Suet. Katka.

Chaucī -ōrum, m Havki, germ. ljudstvo v današnji vzhodni Friziji med Emzo in Labo: T. Od tod adj. Chaucius Havkovski, priimek Gabinija Sekunda, ki je premagal Havke: Suet. — Soobl. Cauchī -ōrum, m Kavhi: Vell., Caycī -ōrum, m Kaíki: Lucan., Cl.; sg. Caȳcus Kaík: Cl.