līveō -ēre (—) (—) (iz *(s)līu̯ei̯ō, kar se je razvilo iz indoev. *sliH-u̯o- prim. lat. līvor, līvidus, sl. sliva = hr. šljȉva = lit. slyvà, stvnem. slēha, slēwa = nem. Schlehe črni trn, trnulja)
1. (po)modréti, (po)višnjéti, posta(ja)ti višnjev(e barve), (po)temnéti, (po)črnéti, svinčene barve, modrikast, zamodrel, pomodrel, višnjev postati (biti), poseb. po stisku, udarcu, sunku: Pl., haec sua maternis queritur livere catenis brachia Pr., livent rubigine dentes O.; večinoma pt. pr. līvēns -entis svinčene barve, modrikast, višnjev: plumbum V., pruna nigro liventia suco O., pectora tundunt liventia (prolept.) O. bijejo se po prsih, da so vse višnjeve, compedibus liventia crura O., l. margarita T., venenum Sil., iuvat ire et visere iuxta liventīs in morte oculos Stat.
2. metaf. bled biti od zavisti, zavisten, nevoščljiv biti, zavidati komu, grdo gledati koga; abs. in z dat.: liveat infandum liceat Argos Stat., rupesque nitent, quīs purpura saepe Oebalis et Tyrii moderator livet aëni Stat., livet Charinus, rumpitur, furit, plorat Mart., potet caldam, qui mihi livet, aquam Mart., Albanae livere potest pia quercus olivae Mart., et invidere et livere T., (sc. Senecam) livere iis, qui … eloquentiam tuendis civibus exercerent T.; od tod pt. pr. līvēns -entis nevoščljiv, zavisten, grdogled: quid imprecabor, o Severe, liventi? Mart.
Zadetki iskanja
- longus1 3 (iz indoev. *(d)longhos dolg; prim. got. laggs = stvnem. in nem. lang; morda sodi sem tudi gr. λόγχη, gl. lancea)
I. prostorsko
1. dolg, daljen (naspr. brevis)
a) o stvareh: processio Ci., herois versibus, quos longos appellat Ennius Ci., spatium C., navis C., N., L. dolga = bojna ladja, agmen longissimum C., longa via, vestis V., longis adnixi hastis V., epistula longa Plin. iun. ali longior O. ali longissima Ci.; na vprašanje kako dolg? z acc.: cubitum longae litterae Pl., musculum pedes LX longum … facere instituerunt C., ratis longa pedes centum L., umbilicus septem pedes longus Plin.; z gen. ali abl.: longus pedum sex Col., longus sesquipede Plin., scrobes tribus pedibus longae Pall., machina longa pedibus decem Veg.; z in z acc.: sulcus in quattuor pedes longus Col.; subst. n.: quattuor pedes in longo Plin. v dolžino, mille passus in longum Veg. v dolžino, in lato … in longo Lamp. v širino … v dolžino; metaf. (preg.): an nescis longas regibus esse manus? O. da roke kraljev sežejo daleč, toda: attulimus longas in freta vestra manus Pr. neokvarjene, neokrnjene.
b) o osebah: sesquipede est quam tu longior (sc. homo) Pl., valens an imbecillus, longus an brevis Ci., longus homo est Cat. dolgin, šviglja, homo Cappadox, longus, audaculus Petr., qui mendacio staturam adiuvant longioresque quam sunt videri volunt Sen. ph.; metaf.: longos imitaris H. veliko gospodo posnemaš (obenem meri nase, ker je bil nizke rasti).
2. occ.
a) daljen = oddaljen, zunaj domovine: priusquam tellus in longas est patefacta vias Tib., orae, Geryonae arva Sil., exsilium T., longa a domo militia Iust.
b) pesn. = prostran, širen, velik: pontus, fluctus H., aequora, freta O.
c) dolgovezen = obširen, raztegnjen: epistula, oratio Ci., longum et alte petitum prooemium Ci. obširen in od daleč zajet; longum est z inf. = bilo bi predolgo, bilo bi preobširno: Ter., O. idr., longum est persequi ceteros Ci., longum est omnia enumerare proelia N.; tako tudi: nolo esse longus ali vereor, ne longior fuerim Ci. preobširen, ne me longum putetis in enumerando Ci., ne longum sit (fiat) Ci. predolgo, preobširno, non longius faciam Ci. nočem daljšati zadev, me longum faciam H. da nisem (ne bom) preobširen = da povem na kratko. —
II. časovno
1. dolg: breve tempus longum est imparatis Ci., non longis temporibus ante Ci., l. aetas, hora, mora Ci., vita L., si vita longior daretur Ci., mensis uno die longior Ci., longus dies Plin. in pl. longi dies Hier. dolg dan, dolgi dnevi, toda: in longiorem diem conferre C. na poznejši dan (čas, rok) odložiti (odlagati), longa aetas ali longa dies H., Tib. dolžina, (pre)tek časa, longo tempore O. v dolgem času, davno, (že) zdavnaj, post longum tempus Sen. rh., per longum tempus Sen. ph.; z acc.: mensis intercalarius XLV dies longus Ci.; subst. n.: in longum za dolgo (časa): in longum ducere amores V., in longum parere ali sufficere T.; per longum Sil. dolgo časa; ex longo V. od zdavnaj, zelo dolgo, zdavna, (že) zdavnaj, davno; occ. (o dolžini zlogov): syllaba longa dolg, zategnjen zlog (naspr. syllaba brevis): Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H.; enako tudi subst. longa -ae, f (sc. syllaba, naspr. brevis f): Ci., Q. (prim.: sonus (sc. lusciniae) … trahitur in longum Plin. se razlega).
2. dolg = dolgotrajen: longos sibi promiserat annos V. dolgo življenje, visoko starost, l. error L. dolgoletna blodnja, morbus longus (naspr. acutus) L., Cels. počasna, dolgotrajna, caedes l. L., longius fuit certamen L., quando mortem senis exspectare longum censent L. ker se jim zdi že predolgo, nec mihi longius quicquam est, iudices, quam videre hominum vultus Ci. nič mi ni dolgočasnejše … kot; toda: nec longius quicquam nobis, quam … dum … Luc. ap. Ci. ali nihil ei longius videbatur, quam dum illud videret argentum Ci. ali non longius mihi est (videtur), quam ut … Ci. ep. ne moremo dočakati oz. komaj je mogel, komaj morem dočakati, spes longa auxiliorum S. fr. upanje na pomoč, ki je še daleč, spem longam reseces H. daljnosežno, spem incohare longam H. prepuščati se daljnosežni nadi; enalaga: spe longus (= spem longam habens) H. nadejajoč se še dolgega življenja; pesn.: dicere longa mora est O. bilo bi predolgo(trajno), predolgočasno. — Od tod
A. adv.
I. longē (s komp. longius in superl. longissimē)
1. o prostoru
a) daleč (tja), na daleč: Kom. idr., longe videre, longius videre Ci., longe a Tiberi Ci., longe a domo bellare Ci., longe esse Ter., Ci., O., Lucan., Mart. = longe abesse Ci. daleč biti, oddaljen biti, oppidum est non longe a Syracusis Ci., locum castris deligit ab Avarico longe milia passuum XV C. kraj, 16000 korakov (oddaljen) od Avarika, ab hostium castris non longius MD passibus aberat C., longius ab urbe (quam) mille passuum L., quod a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., longe lateque (aliteracija) aedificia incensa sunt C. daleč naokoli, široko po okolici, non longe ex eo loco C., longe a suis inter hostium cadavera repertus est S., quam longe est hinc in saltum vestrum Gallicanum? Ci., longe gradi V. široko stopati, pednjati, longius progredi N., longius discedere Ci. ep., ad metam tendere longe O. predaleč; z gen.: abes longe gentium Ci. ep. daleč proč si po svetu, toda: longe parentum Ap. daleč proč od staršev; metaf. longe esse alicui = longe abesse ab aliquo prav nič ne pomagati (koristiti) komu: longe illi dea mater erit V., longe ab iis (po drugih longe iis) fraternum nomen populi Romani afuturum C., longe a nobis Petr. tega nas bog obvaruj; ne longius abeam Ci. da ne sežem predaleč po zgledih, ne longius aberret oratio Ci. da ne zastrani predaleč, res nos longius trahit ab incepto S. predaleč, longissime abesse a vero Ci. kar najdalje zahajati od resnice, quod abest longissime Ci. tega kratko malo nimam v mislih, tega niti ne kanim, ab eloquentia longissime esse Q. zgovornosti (govorništva) ne poznati prav nič, longius circumducere Q. obširneje, podrobneje.
b) zdaleč, od daleč: longe accurrere Ter., longe agnoscere regem V., gemitum ingentem pelagi … audimus longe V., longe videre O., longeque (= longe quoque) Val. Fl. že od daleč; pren.: quam tu longe iuris principia repetis Ci. kako daleč zajemaš, kako daleč segaš po; od tod: tam longe repetita principia Ci. ep. tako (od) daleč zajeti (= tako za lase privlečeni) začetki (osnutki). V pozni lat. nam. longe tudi a longe, de longe.
2. o času (ki se razteza iz sedanjosti v prihodnost) dolgo, mnogo, veliko, dosti: quae venientia longe ante videbis Ci. mnogo prej, longe subsequi Q. mnogo pozneje, non nimium longe in scaena florere Gell. ne dosti pozneje, video caculam militarem me futurum (h)aud longius Pl. v ne predolgem času, v kratkem, aetate longius provectus Ci., neque longius anno remanere licet C., longius debere N. dalj časa (dlje) dolgovati, ostati dolžan, operam dedit, ut quam longissime tempus duceret N. da bi kar najdlje (čim dlje) zavlačeval.
3.
a) stopnjuje α) adj., adv. in glag., ki izražajo različnost, razliko = daleč, povsem, zelo, ves: longe alius, dispar, diversus Ci., longe dissimilis contentio Ci., quod est longe secus Ci. ali equidem longe secus sentio Ci. ali longe aliter se habet ac … Ci. ali maiores nostri longe aliter de talibus viris existimabant Ci. vse (povsem) drugače, longissime diversa ratio Ci. povsem različen (drugačen), longe dissentire Ci., hoc longe alio spectabat N. vse kam (povsem) drugam, longe a nostris rebus iuncta divûm natura Lucr., a volgo longe longeque remoti H. ki smo kar najbolj oddaljeni od ljudstva, ki smo visoko nad ljudstvom; tako tudi: errat longe mea quidem sententia Ter. daleč, zelo se moti, zelo zmotno je, par studiis, sed robore longe Stat. = slabši, šibkejši. β) glag. s komp. pomenom = mnogo, dosti, veliko, dokaj: longe praestare Ci., longe aliquid alicui rei anteponere Ci., ita factum, ut hominibus longe … praeponerer Ci., duae (sc. aedes sacrae), quae longe ceteris antecellant Ci., longe omnes multumque superabit Ci.
b) krepi superl. = daleč, mnogo, dosti, dokaj, nadvse: longe primus civitatis Ci. (prim.: quem longe principem esse videbat Ci. ep., is longe princeps Latini nominis erat L.), apud Helvetios longe nobilissimus fuit et ditissimus Orgetorix C., oppidum longe maximum C.; redkeje pesn. in neklas. pred komp. (nam. običajnega multō) = mnogo, dosti, dokaj, kàj: pedibus longe melior Lycus V., longe minoris ac levioris momenti esse L., longe magis prosper Vell., longe fortior Ph., l. maior Petr., l. clarior, l. magis probari Q. —
II. longiter daleč: id a leto iam longiter errat Lucr., a nervis et sanguine longiter esse Lucr. —
B. adv. acc. sg. n. longum = dolgo (časa): longum vale V., nec longum laetabere V., O., longum clamare V., H. (po Hom. μακρὸν ἀύειν) na daleč = glasno, nec longum Stat.; tako tudi adv. acc. pl. n. longa = dolgo (časa): longa tueri Stat. - lūci-fluus 3 (lūx in fluere) od svetlobe žareč, bleščeč, žareč, žaren, svetel: Iuvenc.; metaf. = božji: sermo Iuvenc.
- lūdibundus 3 (lūdere) igrajoč (se), kratkočaseč se, od tod
1. objesten, šaleč se, vesel, dobre volje: sic incessi ludibundus Pl., militesque … per lasciviam ac iocum ita ludibundi Beneventum rediere, ut … L., circum vicos ludibundus vagabatur Suet., virgo Nausicaa ludibunda inter familiares puellas Gell.; (o neosebnih subj.) igriv, žareč od veselja: oculi Gell.
2. metaf. igraje = brez truda, brez nevarnosti, neopažen: omnia ludibundus conficies Ci., in Italiam … ludibundi venimus Ci. ep. - lutārius 3 (lŭtum)
1. v grezu (grezi, blatu) živeč: testudo Plin.
2. od greza (grezi, blata) živeč: mullus Plin. - lūxurior -ārī -ātus sum (soobl. = lūxuriō)
1. (o rastl.) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): si (sc. vitis) nimis luxuriabitur Col., cacumina virgarum, ne luxurientur, demutilato Col.
2. metaf. od veselja biti objesten, preda(ja)ti se prešernosti, izpriditi se: sanguine multo luxuriata fames Stat., ut aliquot ex his luxuriatos (sc. esse) incredibile videretur Iust., sit semel illa (sc. littera) meo luxuriata malo O. - lyricus 3 (gr. λυρικός : λύρα) lirski: vates H. lirski pesnik, pesnik ód, soni O., senex (= Anacreon) O., regnator lyricae cohortis (= Pindarus) Stat., composuit et carmen lyricum, cuius est titulus „conquestio de morte L. Caesaris“ Suet. Subst.
1. lyricus -ī, m lirski pesnik, lirik, pesnik ód: Sen. ph., O., Petr., Q., Plin. iun., Amm., Sid.
2. lyrica -ōrum, n (sc. carmina) lirske pesmi, ode: T., Plin. iun., Lact. - macer1 -cra -crum (iz *makros, indoev. *məkrós; prim. gr. μακρός dolg, μῆκος dolgost, dolžina, stvnem. magar = nem. mager, lat. maceō, macies)
1. (o človeku in živini, vselej z grajalnim pomenom) suh, slok, medel, mršav, tanek, droben, upadel (naspr. pinguis, opimus): Varr., Q., Pr., Gell. idr., taurus V., mustela, turdi H., macerrimae corporis partes Sen. ph.
2. (o stvareh, poseb. o zemljišču, prsti) pust, izmolzen, neroden, nerodoviten, neploden, jalov, slab: solum exile et macrum Ci., macris aut aridis locis Col., ager macrior Ca., Varr., vitis macrior, humus macerrima, vineae macerrimae, stirpes macerrimae Col.; pesn.: libellus Mart. droben; metaf. medel od žalosti: si me palma negata macrum, donata reducit opimum H. - madidus 3 (madēre)
1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.
2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti. - Maenas (maenas), f (gr. ἡ μαινάς besnica)
1. od Bakha navdušena ženska, menáda, bakhántka: Pr., Pers., Sen. tr., Sil., pogosto v pl. Maenadēs -um, f bakhántke, menáde: O.
2. od Kibele navdušena ženska, Kibelina svečenica: Cat.
3. Priapova svečenica v svetišču Dobre boginje (Bona dea): Iuv.
4. vedeževalka, prerokinja (o Kasandri): Pr., Sen. tr. - magistriānus 3 od učitelja izhajajoč: timor Fulg.
- mammothreptus -ī, m (gr. μαμμόϑρεπτος) rejenec dojilje, od dojilje rejen: Aug.
- mānō -āre -āvī -ātum
I. intr.
1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.
2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —
II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik. - manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f
1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.
2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet. - manubiālis -e (manubiae) k plenu sodeč, plenski, od plena: pecunia Suet. izkupiček od prodanega plena.
- Medūsa -ae, f (Μέδουσα) Medúza, najstrašnejša izmed treh Gorgon (gl. Gorgō), Pegazova mati (s Pozejdonom (Neptunom)): O., Lucan. — Od tod adj. Medūsaeus 3 Medúzin, od Medúze izhajajoč: chelydri Sil., equus ali praepes (= Pegasus), os, coma O., fons O. po udarcu Pegazovega kopita nastali vrelec Hipokrena (Hippocrene), coma Mart.
- melicus1 3 (gr. μελικός) godben, glasben: sonores Lucr., melici lyricique modi Aus.; poseb. lirski, liričen: poëma Ci. — Subst. melicus -ī, m (sc. poëta) lirski pesnik, lirik, pesnik ód: Simonides melicus Plin.; melica -ōrum, n lirske pesnitve, pesmi ali (po novejših izdajah) melica -ae, f lirska pesnitev, pesem: Petr.
- mensatim, adv. (mēnsa) po mizah, od mize do mize: Iuvenc.
- miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)
1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.
2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?
3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.
1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.
2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val. - missiō -ōnis, f (mittere)
I. metanje, lučanje, streljanje, zadevanje, spuščanje: sagittae, telorum Vitr., extra telorum missionem Vitr. zunaj strelne črte. —
II.
1. (od)pošiljanje, odprav(lj)a(nje), odprem(lj)a(nje): legatorum Ci., litterarum Ci. ep.; occ. kot jur. t.t. missio in aedes postavitev, izročitev v (hišno) posest: Ulp. (Dig.).
2. izpust(itev) jetnika: adfertur etiam de Sileno fabella quaedam; qui cum a Mida captus esset, hoc ei muneris pro sua missione dedisse scribitur Ci.
3. odpust iz vojaške službe: Suet., iusta, iniusta, gratiora (iz naklonjenosti, milosti), honesta L., causaria Icti. zaradi bolezni, ignominiosa Icti., nautarum Ci. pomorščakov, missiones turbulentorum hominum L.
4. odpust gladiatorjev iz arene = oprostitev gladiatorjev od nadaljnje borbe za tisti dan, pomilostitev, milost, pardon: gladiatorium munus modo vulneribus tenus, modo sine missione dare L. ali gladiatores sine missione edere Suet. brez pomilostitve, na smrt, na življenje in smrt, gladiatori laeso missionem petere Mart.; pren.: sine missione pugnare Fl. na življenje in smrt, quid porro prodest paucos dies aut annos lucrificare? sine missione nascimur Sen. ph. rodimo se, da se bojujemo na smrt, non enim servavit is, qui non interfecit, nec beneficium dedit, sed missionem Sen. ph. ampak je le odgodil smrt.
5. puščanje: sanguinis Cels.
6. (pre)nehanje, prestanek, konec: ludorum Ci., pompa non habet missionem Ap.
7. metaf.
a) oprostitev, odpust(itev) kazni: missionem rogare Petr., missionem dedit puero Petr. je odpustil kazen.
b) puščanje na (pri) miru: non dissimulatā missione Petr., missionem dedimus pernae Petr. = nismo se dotaknili gnjati.