Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:
1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.
2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.
3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.
4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.
5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.
6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.
7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.
8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:
9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.
10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.
11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.
Zadetki iskanja
- clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)
1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).
2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.
Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front. - Cluvius 3 (prim. Cluvia) Kluvij(ev), ime kampanjskega rodu, ki se je pozneje deloma preselilo v Rim. Poseb.
1. C. Cluvius Gaj Kluvij, rim. vitez: Ci.
2. M. Cluv. Mark Kluvij iz Puteolov, bankir: Ci. ep.
3. M. Cluv. Rufus Mark Kluvij Ruf, rim. govornik, zgodovinopisec in državnik v času ces. Klavdija: T., Suet., Plin. iun.
4. neko Kluvijo (Cluvia) omenja Iuv. - coacervātiō -ōnis, f (coacervāre) (na)kopičenje, (na)grmadenje: aliorum super alios ruentium Sen. ph., c. stratae viae Isid.; pren.: actionum G. (Dig.), doloris Ambr.; klas. le ret. (na)kopičenje (dokazov idr.): Ci., Q.
- coacervō -āre -āvī -ātum (na)kopičiti, (na)grmaditi: tantam vim emblematum Ci., quantum... coacervari una in domo potuit Ci., videtis... coacervatam pecuniam Ci., videtis indignissimo in loco coacervatam multitudinem vestrorum civium Ci., coacervatis cadaveribus C., hostium coacervatorum tumuli L., omnibus rebus eo (tam) coacervatis Auct. b. Afr., coacervare bustum Cat., summas Dig.; sarkast.: agros Ci. nakupiti; pren.: c. argumenta Ci., per coacervatos pereat domus impia luctūs O.
- coāctiō -ōnis, f (cōgere)
1. izterjevanje (pobiranje) (dražbenega) denarja: Suet.
2. c. causae in breve povzemanje (povzetek)... na kratko: G.
3. neka živinska bolezen: P. Veg. - coaedificātiō -ōnis, f (coaedificāre) zgradba, sestava; pren.: c. illa Aug. nravoversko oblikovanje duše.
- coaequālis -e
1. enak: c. nobiscum fides Vulg.
2. enake (iste) starosti: coaequale natalium suorum sinciput Petr., erit tibi quasi coaequalis Vulg.; subst. coaequālēs -ium, m vrstniki, tovariši v (otroških) igrah: Iust., Vulg.; pren. (o goseh) vrstnice: Col. — Adv. coaequāliter z dat. enako čemu: Boet., Cass. - coaequō -āre -āvī -ātum
1. izravn(av)ati: Min., aream Ca., montes S., glebas Col.
2. pren. (iz)enačiti, vzporediti (vzporejati), primerjati: ad libidines iniuriasque tuas omnia coaequasti Ci., c. aliquem cum aliquo ali aliquem (se) alicui Eccl. - coāgmentō -āre -āvī -ātum (coāgmentum)
1. sklopiti (sklapljati), stakniti (stikati), (z)vezati, zlepiti (zlepljati), sklejiti (sklejevati): Cu., Col., Plin., opus eadem, quae coagmentavit, natura dissolvit Ci., c. trabes C., fistula coagmentata Vitr. zvarjena.
2. pren. tesno stakniti (stikati), spojiti (spajati), (z)vezati, zlepiti (zlepljati): verba compone et quasi coagmenta Ci., c. pacem Ci. zlepiti. - coāgulō -āre -āvī -ātum (coāgulum) siriti, povzročiti sirjenje, strditi (strjevati), zgostiti (zgoščati): lac Plin., sudor in spumam coagulatus Plin., mons coagulatus Vulg. z obilnostjo obdarjena (prim. caseātus, incaseātus); pren.: c. pacem Aug. ustanoviti.
- coāgulum -ī, n (cōgere = *coagere)
I.
1. sirilo, siriščnik v želodcu prežvekovalcev: Col., Plin., c. leporinum Varr., (lactis) pars bibenda servatur, partem liquefacta coagula durant O.
2. pren.
a) vezilo, spojilo: hoc continet coagulum convivia Varr. fr. (o vinu), animi atque amoris Gell.
b) vzrok: c. omnium aerumnarum Amm.
3. met. sesedeno (usirjeno) mleko: Plin.; vsaka sesedena (zgoščena) tekočina: conceptum in utero c. Gell. (o moškem semenu).
— II. sesedenje, zakrknjenje kake tekočine: celerius olei c. Gell. - coarguō -ere -uī -ūtum, toda -uitūrus
1. jasno, neizpodbitno dokaz(ov)ati, pokaz(ov)ati, obrazložiti: perfidiam alicuius Ci. ep., errorem alicuius Ci., Lact., Epaminondas Lacedaemoniorum tyrannidem coarguit N.; z abl.: Corn., haec a me suspicionibus et coniecturā coarguuntur Ci.; z ACI: Auct. b. Afr., hoc falsum esse pluribus coarguitur Q. se da obširno dokazati; pren.: amicorum neglectio improbitatem coarguit Ci., leni motus (lucus) ab austro... domini coarguit aures O.
2. occ.
a) komu krivdo dokazati, (o)kriviti koga, krivdo zvrniti (zvračati) na koga: cum tot testibus coarguare, potes de damnatione dubitare? Ci., illum natura defendat, hunc coarguat Ci., omnibus in rebus a me coarguitur Ci., Lentulum coarguunt sermonibus, quos habere solitus erat S.; z gen. criminis: meum crimen te nimiae avaritiae coarguit Ci., antequam me commutati iudicii coargueris Ci., aliquem facinoris c. T.
b) kaj kot krivo ali napačno dokazati: eam legem aut usus coarguit aut status aliquis rei publ. inutilem fecit L.
c) kaj kot kaznivo očitati, opominjati: vitia aperte c. Q. - coartō -āre -āvī -ātum
1. stesniti, utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stlačiti (naspr. laxare, dilatare): Suet., Front., Dig., Cnaeus noster... adhuc in oppidis coartatus Ci. ep., coartare iter L., vulnus Petr., fauces et os sudario Val. Max. zadrgniti se, zadaviti se, fenum in struem Col., cum tot nobiles forum coartarent T. se je gnetlo na forumu.
2. pren.
a) v govoru ali pismu stesniti, skrajšati: perfice, ut Crassus haec, quae coartavit... in oratione sua, dilatet nobis Ci., quae per plures dies dixerit,... in unum librum c. Plin. iun.
b) (o času) okrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: noxque coartat iter O., consulatus coartati T., tempora censurae coartanda T.
c) siliti koga k čemu: aliquem ad solutionem debiti Cod. Th.; z inf.: venditionem adimplere Dig. - cocētum -ī, n (gr. κυκητόν) jed mešanica iz medu in maka: P. F.; toda: Nestoris c. Tert. (prost prevod Homerjevega κυκεών) jed mešanica iz ječmenove kaše, sira in vina.
- cochlea (coclea) -ae, f (gr. ὁ κοχλίας)
I.
1. polž: Ci., S., H. idr., c. nudae Plin. polži brez lupine (hišice); poseb. véliki vrtni polž: Varr.
2. met.
a) polžja lupina, polžja hišica: Mart., in cochleam Cels., Col. ali per cochleam Vulg. po polževo zavito, polžasto.
b) vijak: Vitr., Plin.
c) „vodni polž“, neko črpalo: Vitr.
č) lahko gibljiva vrata: Vitr.
d) stolp s polžastimi stopnicami: Vulg., Isid.
— II. cochleae (ponesrečeno iz κάχληκες, κόχληκες) kremenčki: Cael. - coctor -ōris, m (coquere) kuhar: Petr., c. calcis Cod. Th. apnar, apneničar.
- coemō -ere -ēmī -emptum nakupiti (nakupovati), pokupiti (pokupovati): Ter., Petr., Q., Iuv. idr., te quae delectarint coëmisse Ci., c. multos equos C., frumentum ex Etruria L., luscinias... impenso prandere coëmptas H., coëmptos undique... libros... mutare loricis H.
- coeō -īre -iī (redko -īvī; pogosto sinkop. coīsse, coīssem, coīstī, coīstis idr.) -itūrus
1. skupaj iti, sniti se, shajati se, sestajati se, zb(i)rati se: milia crabronum coëunt O., cum frequentes coissent Cu., coëunt certis diebus T. Kje? Capuae L., in cuius templo coiretur Suet. Kam? Pharsaliam Cat., in (ad) regiam Cu., quo populus coibat H., locus, in quem coibatur T. kjer so se navadno shajali. Od kod? undique collecti coëunt Martemque fatigant V.
2. sovražno se sest(aj)ati, skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, spoprije(ma)ti se: inter se coisse viros et cernere ferro V., trepidae inter se coëunt (apes) V., manus coit in unum (proti enemu) V., cetera turba coit O., iam agmina coibant Cu.
3. skupaj stopiti (stopati), združiti (združevati) se, zediniti (zedinjati) se, zvezati se: coëat par iungaturque pari H., binaque cum populis regna coisse suis O., c. ad praestanda iusta Cu.; poseb. politično združiti se, zvezati se: duodecim adulescentuli coierunt N., in amicitiam coëunt V. stopijo v prijateljsko zvezo, gener atque socer coëant V., c. in societatem T.; pesn.: dextrae coëunt in foedera V. podajo si roke v zvezo; cum hoc tu coire ausus es, ut... Ci., se neque cum quoquam de ea re collocuturum neque coiturum N.; od tod occ. trans., toda le v zvezi s societatem = zvezo skleniti (sklepati) (acc. kot smer): si nullam societatem neque sceleris neque praemii cum homine alio coieras Ci., utinam... cum Caesare societatem numquam... coisses Ci.; (le enkrat) pass.: societas coitur Ci. se sklene.
4. voj. združiti se, zb(i)rati se, (s)koncentrirati se: reliqui coëunt inter se C., neque se conglobandi coëundique in unum datur spatium L., coire ad sonitum vocis Cu.
5. zakonsko zvezo skleniti (sklepati), v zakon stopiti (stopati): Q., conubio cum primoribus suae gentis Cu., nuptiis cum captiva Cu., coëuntium pignus Cu. zaročencev; occ. (evfem.) telesno (z)družiti se, spojiti (spajati) se, (o živalih) goniti se, pariti se, (o ptičih) pariti se, jariti se: liberos cum hospitibus stupro coire Cu., c. cum viro, cum aliena uxore Q., pecus coit O., cum pare quaeque suo coëunt volucresque feraeque O.; pesn. z dat.: privigno videar coitura noverca O.
6. pren. (o stvareh)
a) zb(i)rati se, zli(va)ti se: coit in praecordia sanguis V. se steka k srcu, humor intus coit Cels., amnes in artius coëunt Cu., coëuntibus aquis ex superiore fastigio in vallem Cu.
b) zbliž(ev)ati se, strniti (strnjevati) se, sklopiti (sklapljati) se: coëunt inter se capita V. oba konca (glavici) loka se zbližujeta, tako tudi: coëunt cornua O.; c. in unum globum Lucr. zgručiti se, v gručo se zbrati, in artum coëuntibus ripis Cu.; od tod tudi o abstr.: non possunt ullis ista coire modis O. se ne dajo združiti; pesn. z dat.: ut placidis coëant immitia H.; occ. (o telesnih delih, ranah): zapreti (zapirati) se, skleniti (sklepati) se: arteria incisa neque coit neque sanescit Cels. se ne sklene niti ne zaceli, si palpebrae dormientis non coëunt Cels., nondum coëuntia rumpam vulnera O.; od tod pren.: male sarta gratia nequiquam coit H.
c) zgostiti (zgoščati) se, strditi (strjevati) se, zakrkniti: lac coit Varr. se sesiri, se sesede, coit formidine sanguis V. zakrkne, mentiar, an coëat duratus frigore pontus O. zamrzne, skrepeni, simul coquuntur mel, galbanum; ubi autem coierunt... Cels. - coepiō -ere, coepī, coeptum (cum in *apiō -ere [gl. to geslo], od tod pf. tudi coēpi: Lucr.; coepio torej „poprijemam se česa“) priče(naj)ti, zače(nja)ti. Sedanjiške obl. le predklas.: neque ego pugnas neque ego litīs coepio Pl., lubido extemplo coepere est convivium Pl., alium quaestum coepiat Pl., non... prius..., quam ille quidquam coeperet Ter., coepiam seditiosa verba loqui Ca. ap. P. F., mane coepiam Caecil. ap. Non. V klas. dobi le pf. act. in pf. pass. in iz njiju izpeljane oblike: coepī coepisse, coeptus sum (od L. tudi pt. fut. coeptūrus), pričel sem, začel sem (sedanjiške oblike se nadomeščajo večinoma z glag. incipiō -ere).
1. intr.: perge, quo coepisti Ci., ut magis paeniteret coepisse, quam liceret desistere Ci., dimidium facti, qui coepit, habet H., coepisti melius, quam desinis O., Livius hexametri exordio coepit Q.; poseb. o začetku govora: Ph., tum... ita coepit L., Ilioneus placido sic pectore coepit V., ad hunc modum coepit T.; pren. (ob neživih subj.) pričel sem, začel sem, nastal sem ipd.: neve inde navis inchoandae exordium coepisset Enn. ap. Corn., sic odium coepit glandis Lucr., ubi silentium coepit S. je nastal molk, cum primum deditio coepit S., ubi dies coepit S. je napočil, simul et cetera equestris pugna coepit L., cum ver coepit Sen. ph., quando coepisset febris Cels., vere coepturo Plin., quando coeperit haec ars Q., quoniam coepit Graecorum mentio Iuv.; z naznačenim izhodiščem: quibus, uti mihi, ex virtute nobilitas coepit S., nos rite coepturi ab Homero videmur Q., a quo iurgium coepit Q., a Tib. Graccho seditiones graves coepere T. so nastali, proditio coepit e domo Scaevini T.; unde ea coeperint Cels.; s cum: pictura aut statuaria, quarum utraque cum Phidia coepit Plin.
2. trans. z acc.: Ter., Suet., id, quod coepi Pl., illud, quod coepimus, videamus Ci., coepit cum talia vates V., Romanos... coepturos bellum L., iter, quod coeperant Cu., obsidium coepit per praesidia T., huiusmodi orationem coepit T. je pričel takole govoriti. Nav. (in klas. skoraj le) z inf. act.: milites domum obsidere coeperunt Ci., cum ver esse coeperat Ci., ut coepi dicere Ci. ali samo ut coepi Ci. ep. kakor rečeno, tako tudi: ut coeperam dicere ali ut dicere coeperam Petr., Aug., Fulg., toda: dicere coepi Ci. pričel sem govoriti; coepi velle z inf. Ci. ep. in pozni pisci = zaželel sem, zahotelo se mi je, naspr.: coepit nolle, quae pepigerat Ap.; redko z inf. pass.: Corn., Mel., si quae rapinae fieri coeperunt Ci., paupertas probro haberi coepit S. je začela veljati za sramoto, urbanus coepit haberi L., amphora coepit institui H., si coepisset audiri Cu. Sicer stoji pri pasivnem inf. večinoma coeptus sum: lapides iaci coepti sunt C., vasa conici coepta sunt N., desiderari coepta est Epaminondae diligentia N. pričela se je pogrešati, postquam apud Cadmeam cum Lacedaemoniis pugnari coeptum est N. ko se je... začel boj, abici arma ac dedi hostes coepti L. Sicer pa je pass. obl. (brez inf.) redka: coeptum per eos, qui agi volebant, desitum est per hunc, qui decessit Ci., ita cum Syphace Romanis (grški dat.) coepta amicitia est L. — Pt. pf. coeptus 3 kot adj. pričet, začet: Sen. tr., bellum coeptum et patratum S., c. carmen, bellum, c. turres V., opus coeptum perficere O., simulque coeptus dies T., coeptā luce, hieme (absolutni abl.) T., horti a Lucullo coepti T. zasajeni od Lukula, limes a Tiberio coeptus T. Od tod subst. coeptum -ī, n početje, podjetje, pričeto delo: coeptum pertexere Lucr., coepta maturare, impedire L., di, coeptis... adspirate meis O.; kot prvotna glagolska obl. tudi v zvezi z adv.: bene coeptum L., bene coepta Vell., temere coepta L.; potem z adj.: coepto audaci deesse L., audacibus adnue coeptis V., coeptis immanibus effera Dido V.