Franja

Cerretānī -ōrum, m Ceretanci, ibersko ljudstvo v tarakonski Hispaniji: Plin., Sil. Od tod adj. Cerretānus (Cerritānus) 3 keretanski (keritanski): perna Mart.

certāmen -inis, n (certāre)

1. tekmovalni boj, tekmovalna borba, tekma, tekmovanje (fizično in psihično): ineunt certamina disci O. tekmo v metu diska, pedum certamine vicerat omnes O. v teku za stavo, biiugo certamine V. v dirki voz, navali certamine victor V. v veslarski tekmi, Teucris ponam certamina V. priredim tekmo, c. luctandi Q. rokoborba, c. musicum, gymnicum, equestre Suet.; pren. boj, borba, tekma, tekmovanje: Lucr., Pr., T. idr., honoris erat certamen Ci. ali c. dignitatis Ci. za čast, laboris et periculi L., c. conferendi (v prispevanju) L., certamina divitiarum H. pehanje za bogastvom, de principatu sibi cum eo certamen fore N. da se bo moral boriti za prvaštvo, de urbis possessione inter deos certamen fuit Ci., in certamen venire O. udeležiti se tekme, toda: in certamen virtutis venire Ci. s krepostjo meriti se v boju; olli certamine summo procumbunt (remis) V. z vso vnemo, ingenti certamine concitant remos Cu. kosajo se v veslanju = veslajo z vso silo.

2. voj. boj, bitka, spopad: Enn., Lucr., Q., Sil. idr., navale L., classicum Vell., in eius modi certamine pugnatum est C., fit proelium acri certamine Hirt., utrne se boj in oster spopad, certamine pugnae cognitus O., certamen inire L., c. tentare Cu.; occ. vojna sploh: Eutr., Fl., Iust.; pren. prepir, spor, razpor: divitiarum causā bella et certamina omnia inter homines sunt S., illa certamina animorum L. (o strankarskem boju), verborum lingaeque certamina L.; met.: certamen controversiae, quod Graece κρινόμενον dicitur Ci. sporna točka, ideo (Campania) Liberi cererisque certamen dicitur Fl. jabolko spora = vzrok prepira.

Certima -ae, f Kertima, keltibersko mesto v tarakonski Hispaniji: L.

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

cērula -ae, f (demin. cēra) košček voska: c. miniata ali miniatula Ci. ep. rdeče črtalo, rdečilo, s katerim so starodavniki črtali napačna mesta v spisih, cerulas tuas miniatulas illas extimescebam Ci. ep. tvojega rdečega črtala = tvoje kritike.

Cervaria -ae, f Cervarija, mesto v Narbonski Galiji: Mel.

cervīx -īcis, redko v sg., nav. pl. cervīcēs -um, f

1. vrat, tilnik, šija: Varr., Lucr., T. idr., caput a cervice revulsum Enn. fr., boum cervices natae ad iugum Ci., cervix equi L., equina V., cervices frangere civium Ci. vrat zlomiti državljanom = usmrtiti državljane, serpens tumidis cervicibus Ci. z napihnjenim vratom, dare bracchia cervici H. objeti okoli vratu, pendere in cervice O., Pr., cervici imponi V. na pleča sesti, zajahati okoli vratu; od tod pogosto pren.: suis cervicibus rem publicam sustinere Ci. nositi na svojih plečih, iugum rigida cervice subire Cu. nerad ukloniti vrat pod jarem, cuius a cervice iugum servile deiecerat Ci. se je otresel jarma, cervices dare alicui Ci. vrat dati komu = dati se komu usmrtiti, cervices dare crudelitati Ci. vrat upogniti krutosti = krutost prenašati, trpeti; pogosto o sovražniku ali nevarnosti: hostis in cervicibus est L . visi komu na glavi, je za petami, velut in cervicibus habere hostem L., bellum ingens in cervicibus erat L. vojna je bila pred vrati, in cervicibus stat Cu.

2. met. moč, jakost, smelost: qui tantis erunt cervicibus recuperatores Ci.

3. pren. vrat, grlo stvari: cervices fistularum Vitr., cervix amphorae Petr., Mart., c. Peloponnesi Plin. = Istmos.

cervus -ī, m

1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

2. pren.
a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
b) opornik vinske trte: Tert.

cēssātor -ōris, m (cēssāre) obotavljivec, mudljivec, počasnež, postopač: Col., non quo cessator esse solerem, praesertim in litteris (v pisanju pisem) Ci. ep., de libris (kar se tiče knjig) Tyrannio est cessator Ci. ep., nequam et cessator Davus H.

cētārius 3 (cētus) k morskim ribam spadajoč: ludis cetariis T. ob ribiških igrah. Od tod subst.

1. cētārius -iī, m trgovec z morskimi ribami, poseb. s tuni, tunar: Ter., Ter. ap. Ci., Varr. ap. Non., Col. idr.

2. cētāria -ae, f: Plin., ali cētārium -iī, n: H. ribnik, sestav mrež, v katere so lovili tune.

Cethēgus -ī, m Ceteg, priimek Kornelijev. Poseb.

1. M. Cornelius Ceth. Mark Kornelij Ceteg, konz. l. 204, kot prokonz. je l. 203 premagal Magona v Insubriji: Ci., L. Enij ga slavi kot govornika, od tod: vocabula rerum,... priscis memorata Catonibus atque Cethegis H.

2. C. Corn. Ceth. Gaj Kornelij Ceteg, kot konz. je l. 197 premagal Galce v gornji Italiji, kasneje je bil razsodnik med Kartagino in Numidijo: L.

3. P. Corn. Ceth. Publij Kornelij Ceteg, l. 88 izobčen od Sule, kateremu se je pozneje pridružil: Ci.

4. C. Corn. Ceth., Gaj Kornelij Ceteg, usmrčen kot Katilinov sozarotnik: Ci., S.; preg.: Clodius accuset moechos, Catilina Cethegum Iuv.

cētus -ī, m (gr. τὸ κῆτος)

1. vsaka velika morska žival, morska pošast = kit, morski pes, pliskavka, tun, morska jegulja: Pl., Varr ap. Non., Cels., Plin.; sg. v gr. obl. cetos, n le pri Plin., pogosteje pl. cētē, n (= κήτη, kontr. iz κήτεα): Plin., Sil., Stat., immania cete V.

2. pren. Kit, ozvezdje na južnem nebu: arieti et piscibus cetus est subiectus Vitr.

Ceutrōnes (napačno Centronēs) -um, acc. -as, m Kevtroni (Cevtroni),

1. ljudstvo v provinci Galiji na današnjem Savojskem: C., Plin. Od tod Ceutronicae Alpēs Kevtronske (Cevtronske) Alpe: Plin.

2. ljudstvo v belgijski Galiji (okoli današnjega mesta Bruggea): C.

Cēȳx -ȳcis, acc. -ȳca, m (Κήϋξ)

1. Keiks, Luciferjev sin, kralj v Trahinu ob Ojti, z ženo Alkiono spremenjena v samca in samico vodomca: O., Hyg.

2. pl. apel. cēȳcēs -um, m vodomci (samci) (naspr. halcyones samice vodomca): Plin.

Chaereās -ae, m (Χαιρέας) Hajrea, gr. nom. propr.; poseb.

1. gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

2. kipar v času Aleksandra Vel.: Vitr., Plin.

chaerephyllon -ī, n (gr. χαιρέφυλλον) krebuljica: Col.; iz metričnih ozirov v obliki chaerŏphy̆lum: Col. poet.

Chaerōnēa -ae, f (Χαιρώνεια) Hajroneja, mesto v Beociji, znano po bitki l. 338 in 86: L., Plin.

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Chalcosthenēs -is, m (gr. Χαλκοσϑένης) Halkosten,

1. lončar v Atenah: Plin.

2. gr. kipar: Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.