Franja

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

cerambus -ī, m (gr. κέραμβος in pogosteje κεράμβυξ) hrošč z dolgimi rožički, najbrž rogač; od tod Cerambus -ī, m Keramb, mitična oseba, spremenjena v hrošča: O.

Ceramīcus¹ (Ceramīcos) -ī, m (Κεραμεικός) Keramik, Lončarski trg v Atenah, z mestnim zidom razdeljen v dva dela; na zunanjem delu je bilo pokopališče: Ci., Plin.

Ceramus -ī, f (Κέραμος) Keram, obmorsko mesto v Kariji: Plin. Po mestu poimenovan je sinus Ceramicus (Κεραμεικός in Κεραμικός) Keramski zaliv: Mel., Plin.

cerastēs -ae, m (gr. κεράστης rogat)

1. rogata kača: Pr., Cels., Lucan., Plin.; v laseh Furij: Stat.; met. kačji strup: incocta cerastis spicula Sil.

2. neki rogati drevesni črv: Plin. — Kot nom. propr. Cerastae -ārum, m Kerasti, Rogatci, mitično rogato ljudstvo na Cipru, spremenjeno v goved: O. (Po nekaterih razlagalcih se je Ciper sam imenoval Κεραστίς Rogati, zaradi mnogih predgorij).

Cerasūs -ūntis, f (Κερασοῦς) Kerazunt, mesto v Pontu: Mel., Plin. idr.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.

cerceris (gr.) kerkeris, v vodi in na kopnem živeča ptica: Varr.

Cercetius mōns (Κερκετήσιον ὄρος) Kerketijsko gorovje,

1. južni Pindov podaljšek v Tesaliji: L., Plin. (ki piše mons Cercetii).

2. na Samu: Plin.

Cercīna -ae, f (Κέρκινα) Kerkina, otok v Mali Sirti: L., Auct. b. Afr., idr. Za cesarjev so tja pošiljali pregnance: T. Most povezuje otok z otočkom, imenovanim Cercīnītis -tidos, f (gr. Κερκινῖτις) Kerkinitida: Plin.—Od tod Cercinitānī -ōrum, m Kerkinci, preb. otoka Kerkine: Auct. b. Afr.

cercopithēcus (cercopithēcos) -ī, m (gr. κερκοπίϑηκος) kerkopitek, repata opica, morska mačka: Luc. fr. (dobi se tudi cercupithēcos), Varr. ap. Non., Plin., Iuv., Mart. — Kot nom. propr. Cercopithēcus Pauerōs Kerkopitek Paverot, neki oderuh v Neronovem času: Suet.

cercōps -ōpis, m (gr. κέρκωψ) repata opica: Amm. — Kot nom. propr.

1. Cercōps -ōpis, m Kerkop, pitagorovec: Ci.

2. Cercōpēs -um, m (Κέρκωπες) Kerkopi, mitično premeteno, varljivo in roparsko ljudstvo na Opičjem otoku (Πιϑηκοῦσα); Jupiter jih je spremenil v opice: O. Od tod šalj. Cercōpia -ae, f Kerkopija, Opičja dežela: Pl.

Cercyō(n) -ōnis, acc. -onem in -ona, m (Κερκύων in Κερκυών) Kerkion, slavni razbojnik v Atiki, ki ga je Tezej premagal in ubil: O., Hyg., Stat., Gell. Od tod adj. Cercionēus 3 Kerkionov: corpora O.

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

cērō -āre (-āvī) -ātum (cēra) z voskom prevleči, povoščiti: dolia Col., pogosteje v pt. pf.: cerata tabula Pl., cerata tabella Ci., c. taedae O., puppes, rates O., ceratae ope Daedalea pennae H. z voskom strnjene.

Cerōn -ōnis, m Keron, studenec v Tesaliji: Sen. ph., Plin.