Franja

trăpeza -ae, acc. -am in -an, m miza: est locus adparatis epulis semper refertus, et quia ut libet vesci volentibus licet Heliu trapezan adpellant Mel.; kot ime Trápeza (= Miza), predgorje v Troadi ob Helespontu: Plin.

trapezophoron -ī, n (tuj. τραπεζοφόρον) opora mize kot okrasek, za katerega so starodavniki pogosto uporabljali kipe, nosilec (opornik) mize, mizonosec, mizodržec: Paul. (Dig.), quod tibi destinaras trapezophorum, si te delectat, habebis Ci. ep.

trecentī -ae -a (trēs in centum) tristo: nummi Pl., milia Cat., ad trecentos fortissimos viros trucidavit Ci., centum Coranus et ducenta Mancinus, trecenta debet Titius Mart. 100.000, 200.000, 300.000 sestercijev; sinekdoha (kot okroglo, zelo veliko število število) = sto, tisoč, nešteto, nešteti, neštevilni, brezštevilni: causae, versūs, verba Pl., amici Cat., trecentae Pirithoum cohibent catenae H., cedunt petunt trecenti Pl.

tremulus 3, adv. -ē (iz tremere kakor credulus iz credere)

1. tresoč se, tresav, tresljiv, trepetajoč, drgetajoč, drhteč, drhtav, drgetav, utripajoč: Pl., Ter., Cat., Lucr. idr., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aura O., tremulae vestes O. vihrava, ohlapna, lumen V., Enn. fr. trepetajoč, flamma Ci., cantus tremulus H. s tresočim glasom, tresoglasno, oculi Ap., anus tremulas manūs tendit O., tremulus passus O., plumulae tremule resultantes Ap.; acc. n. adv.: tremulum crisat Mart.; subst.
a) tremulus -ī, f bot. trepetlika: Plin. Val.
b) tremulī -ōrum, m tresavci, tresavičniki, oboleli za tresenjem (tresavico): Plin.

2. drget (trepet) vzbujajoč, stresajoč, pretresa(va)joč: frigus Ci. (Arat.), horror Pr. — Kot rimski priimek, npr. Q. Marcius Tremulus Kvint Marcij Tremul: Ci., L., Plin.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tri-angulus 3 (tres in angulus) trikoten, trioglen, trioglat, trianguláren: ager, latera Col., species Plin., forma cutis Cels.; subst. triangulum -ī, n (s soobl. triangulus -ī, m: Front.) trikót(nik), triogelnik, triangel: Plin., Q. idr., grues volantes trianguli formam efficiunt Ci.; occ. kot astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): ea triangula illi et quadrata nominant Ci.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

trichiās -ae, m (gr. τριχίας) tríhias („lasnik,“, „lasnica“), morska riba, vrsta sardele z mnogimi kot las tankimi nitkami: Plin.

tri-dēns -entis (trēs in dēns)

1. adj. (abl. sg. -ī) trizób (trozób), trizobát (trozobát): totumque dehiscit convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V., aes Val. Fl. ladjin kljun, ladijski kljun (rilec), fuscinula Vulg., tridenti armatus ferro Arn.

2. subst. m (abl. sg. -ī in -e)
a) (Neptunov) trizób: V., Pr. idr., tridente suo terram percussit O.
b) ostva, ost ribičev za lov na večje ribe: Plin.
c) trizób kot orožje gladiatorjev, ki so se borili z mrežo (retiarii): Iuv.

triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.

tri-fōrmis -e (trēs in fōrma)

1. triličen (troličen), trilik (trolik): Chimaera (πρόσϑε λέων, ὄπιϑεν δὲ δράκων, μέσση δέ χίμαιρα Hom.) H., Hecate Sen. tr., diva H. ali dea O. = Artemis (kot Luna — Diana — Hecate) O., canis = Cerberus Sen. tr.

2. trojen: mundi regna triformis (zemlja, nebo, morje) O.

trigōnus 3 (gr. τρίγωνος) trikoten, triogeln; subst.

1. trigōnum -ī, n trikót, trikotnik: Varr., Col., Gell., Vitr., Aus. (ki meri trigŏnus).

2. trigōnus -ī, m
a) trikót, trikotnik: Ap.
b) kot medic. t.t. trigón = trikotna protibolečinska tableta (pilula): Cael.

tri-membris -e (trēs in membrum) tričlenski (tročlenski)

1. tritelesen (trotelesen), tri telesa imajoč: Geryon Hyg.

2. kot gram. t.t. = gr. τρίκωλος tričlenski (tročlenski), iz treh členov sestoječ: Aug.

triobolos in triobolus -ī, m (tuj. τριόβολος) trióbol, trije óboli = pol drahme, novčič (za označitev malenkosti ali majhne vrednosti): debere tibi triobolum Pl., non ego homo trioboli sum Pl. zanikrnik, zanikrnež, malopridnež; kot utežna mera: Ca., Cael.

Triopās -ae, m (Τριόπας) Triópas, kralj v Tesaliji, oče Erizihtona (Erysichton): Hyg. Od tod adj. Triopēïus 3 Triópov, triopéjski; kot subst. m Triopíd, Triopov sin (= Erysichton): O. Triopēïs, -idis, f Triopéida, Triopova vnukinja, hči Erizihtona (= Mestra): O.

triplicātiō -ōnis, f (triplicāre)

1. trojno ponavljanje, trojna ponovitev, triplikácija: Macr.

2. occ.
a) potrojitev, množenje (množitev) s tri: M.
b) kot jur. t.t. tríplika, odgovor na dúpliko: Icti. — Od tod adv. tripliciter

1. trojno, na tri načine: Corn., M., Vulg., Ambr.

2. metaf. s trojno silo, silno (zelo) hudo: tripliciter sol exurens montes Vulg.

tri-pūs -odis, m (tuj. τρίπους)

I. adj. trinožen: tripodes scamnelli sunt, habentes tres pedes, sed et candelabra tripoda sunt, quia similiter tres pedes habent Isid. —

II. subst. m trinóžnik

1. trinožen kotel iz dragocenega materiala za mešanje vina, kuhanje, kot sobni okras, pa tudi stava in zaobljubni dar: donarem tripodas, praemia fortium Graiorum H., Pausanias ex praedā tripodem aureum (pozlačen) Delphis posuit N., sacri tripodes V.

2. trinožni Pitijin stol v Delfih: O., Lucr., Lucan., Sen. tr. idr., Hercules, quem concertavisse cum Apolline de tripode accepimus Ci., interpres divûm, qui tripodas sentis V. ki znaš prerokovati (kakor Pitija na trinožnem stolu v Delfih); od tod

3. meton. delfsko preročišče: mittitur ad tripodas O.; potem sploh preročišče: tripodas agnosco meos Sen. tr., salve, prisca fides tripodum Stat., inde meae quercus tripodesque Val. Fl.

Opomba: Abl. sg. tripodi: Lucr.

trīstitiēs -ēī, f = trīstitia: in tutost omnis res: omitte vero tristitiem tuam Ter., diem ferme circa mediam repente intra pistrinum mulier reatu miraque tristitie deformis apparuit Ap., senili tristitie striatam gerens frontem Ap.; kot nom. propr. Trīstitiēs Tristícija, Žalost, ime Psihine (Psyche) služabnice: ubi sunt, inquit, Sollicitudo atque Tristities, ancillae meae? Ap.

tritēmoria -ae, f (gr. τριτημορία) kot glasbeni t.t. tretjin(k)a: secunda ab illa maior est, nam tritemoria nominatur, quoniam habet partem tertiam toni, itemque chromatice appellatur M.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).