Franja

atriplex -plicis, n (m: Plin. Val., f: Mac.; iz gr. ἀτράφαξις [špinača] popačena beseda, ki jo je ljudska etimologija naslanjala tudi na āter in plicāre) bot. loboda: Col., Plin. — Soobl. atriplexum -ī, n: P. F.

ātritās -ātis, f (āter) črnoba: Pl., P. F.

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

atrōcitās -ātis, f (atrōx)

1. ostudnost, gnusnost, divjost, grozovitost, strahovitost, pogubnost, zlonosnost (naspr. clementia): rei Ci., Q., facti, negotii Ci., peccati Corn., sceleris S., Cu., facinoris, poenae L., criminis Ci., T., criminum Cu., temporis Ci., temporum Suet., habet atrocitatis aliquid legatio Ci. v odpravi poslanca je nekaj pretečega, atr. maris Col., consilium nefandae atrocitatis Suet.; pl.: crudelissimae mulieris atrocitates Ap. ostudna in sramotna dejanja.

2. pren. trdosrčnost, neusmiljenost, ljudomrznost, ostrost, strogost (naspr. humanitas, misericordia): animi Acc. fr., Ci., Sen. ph., invidiosa atr. verborum Ci. ep. rezka strogost tvojega izraza, atrocitas... ista tua quomodo in veterem Academiam irruperit nescio Ci., atr. formularum Q., morum T., Samnitum Amm.

Ātropatēnē -ēs (-ae: Amm.), f (Ἀτροπατηνή) Atropatena, najsevernejši medijski okraj: Plin., Amm. Od tod preb. Ātropatēnī -ōrum, m (Ἀτροπατηνοί) Atropatenci: Plin.

Ātropatēs -is, m Atropat, perz. satrap, ki je po Aleksandrovi smrti dobil Veliko Medijo: Iust.

atrophia -ae, f (gr. ἀτροφία) stanje tistega, ki se ne redi dovolj, popuščanje rejenja in od tod hujšanje, slabljenje: Cael., Th. Prisc., v gr. pisavi: Cels.

atrophus 3 (gr. ἄτροφος) hujšajoč, medleč; subst.
a) atrophī -ōrum, m hiravci, medlivci: Plin.
b) atropha -ōrum, n hujšajoči, medleči telesni udje: Plin.

Atropos -ī, f (gr. ἄτροπος neodvraten) Atropa = „Neodvratna“, ena izmed treh Park: Mart., Stat., Aus.

atrōtus 3 (gr. ἄτρωτος) neranljiv: Hyg.

atrōx -ōcis, adv. atrōciter (pri poznejših pesnikih, npr. Sen. tr. tudi ātrōx)

1. ostuden, gnusoben, grozen (grozovit), strašen (strahovit), zlonosen (klas. skoraj le o stvareh): res scelesta, atrox, nefaria Ci., atroces res Q., atr. bellum S. ali caedes, certamen, proelium, pugna L. krvav -a -o, facinus, periculum, tempestas L., hora flagrantis Caniculae H. grozljiva, hiems Col., Plin., nox nimbo atrox T., atr. valetudo S. huda bolezen, cum omnibus horis aliquid atrociter fieri videmus Ci. da se pripeti kaj grozovitega.

2. pren.
a) neukrotljiv, neuklonljiv, kljubljiv, uporen, divji, trdosrčen, neusmiljen, trd, nevaren, poguben (naspr. clemens): malitia, confidentia Pac. fr., ingenium, contio L., animus Catonis H., odium O., fides, virtus Sil., Medea Q., Agrippina semper atrox, Poppaea metu atrox T., filia longo dolore atrox T. ogorčena, saevissimi principis atrocissima effigies Plin. iun.; z gen.: atrox odii (v svojem sovraštvu) Agrippina T., negat ullum atrocius esse animal ad conficiendum hominem in aqua Plin., atrocius in aliquem saevire L., labores itinerum atrocius accipiebantur T. s tem večjim srdom, (leges) atrocissime exercuit Suet.
b) (o poveljih, poročilih, govoru) grozljiv, grozeč, preteč, rohneč, rezek, strasten, strahonosen, strašen: imperium, responsum L., edicta, mandata, mendacium, rumor T., atrocibus nuntiis exterritus T., vehemens atque atrox orationis genus Ci., atrocissimae litterae Ci., peroratio in alicuius digitum Plin., contentā voce atrociter dicere et summissā leniter Ci., Verri nimis atrociter minitans Ci., atrociter ferre legem Ci., atrociter in rogationem latoremque ipsum invehi L., de ambitu atrocissime agitur in senatu Ci., atrociter deferre crimen T.; neutr. pl. subst.: haec volgus, proceres atrociora T. so govorili še bolj preteče.

atrusca -ae, f atruska, neka vrsta vinske trte: Macr.

atta¹ -ae, m ljubkovalno = (ljubi) oče, očka, atek (prim. gr. ἄττα očka); tako so sprva ogovarjali rim. otroci svojega očeta, pozneje tudi mlajši možje starejše (kakor pri nas z besedami oče, očka, stric): P. F.

atta² -ae, m kdor zaradi kake hibe na nogah hodi le po prstih, prstohodec: P. F.

Atta -ae, m (atta1, po drugih atta2) Ata, rim. priimek,

1. C. (ali T.) Quin(c)tius Atta Gaj (Tit) Kvin(k)cij Ata, ok. l.100 poleg Afranija glavni pesnik rim. narodne komedije (fabula togata): H., Gell., Hier. idr.

2. Claudius Atta Klavdij Ata, eden prednikov Klavdijevega rodu: Suet.

attāctus -ūs, večinoma v abl. sg., m (attingere) dotik: Varr., Iuv., Ap. idr., volvi attactu nul-lo V.

attacus -ī, m (gr. ἀττακός) neka kobilica s kratkimi krilci: Vulg.

attagēn -ēnis, m (gr. ἀτταγήν) neka divja kura, leščarka ali frankolinka (Tetrao francolinus, Linn.): Ionicus H. ali Ionius Plin. maloazijska. — Soobl. attagēna -ae, f: Varr. ap. Gell., Mart.

attagus -ī, m (frig.) = hircus: Arn.

Attalēa (Attalīa) -ae, f (Ἀττάλεια) Ataleja, Atalija,

1. majonsko mesto: Plin.

2. mesto v kotu Pamfilijskega zaliva (zdaj Antalya): Vulg.

3. galacijsko mesto: Plin. — Od tod subst. Attalēnsēs -ium, m Atalci, preb. Atalije,

1. majonske: Plin.

2. pamfilske: Ci.

3. galacijske: Plin.