Franja

Catalaunī (Catelaunī) -ōrum, m Katalavenci, Katelavenci, gal. ljudstvo v današnji pokrajini Champagne; njihovo glavno mesto so bili Catalaunī -ōrum, m Katalavni (zdaj Châlon sur Marne): Eutr., Amm.

Cataonia -ae, f (Καταονία) Kataonija, pokrajina v južni Kapadokiji: N., Plin.; preb. Cataonēs -um, m Kataonci: Cu. (z acc. Cataonas).

cataplūs -ī, m (gr. κατάπλους) pristajanje, pristanek; met. (pristajajoča) ladja, (pristajajoče) ladjevje (brodovje): Aus., Sid., cataplus ille Puteolanus Ci., Niliacus c. Mart. brodovje v Egiptu, ki ga je ustanovil Avgust.

catēchēsis -is, f (gr. κατήχησις) pouk katehumenov, kateheza (v kršč. veri): Eccl.

catēna -ae, f (gl. cassis²)

1. veriga, lanec, okovi, spona: Corn., Val. Max., Sen. rh. idr., ferrea C., aurea Cu., collo inserta catena Cu., catenis ligatus L., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus T., trinis catenis vinctus C., aliquem in catenas conicere C., L., catenas indere alicui Pl. ali inicere alicui L., Cu., T. vkleniti koga, hominibus miseris inici catenas imperat Ci., aliquem in catenis tenere C. ali habere S. ali Romam mittere L. ali custodire Plin. vklenjenega, v sponah, cum catenis esse Pl. ali in catena esse Suet. vklenjen biti, tractae catenae V., rumpere catenas H., catenas laxare Lucan., catenas exsolvere alicui T.; pesn. z grškim acc.: duces onerati colla catenis O., catenā restrictus membra Cat.; redkeje
a) verižica kot nakit: Paul., discurrant catenae circa latera Plin.
b) occ. catenae lesene spone, skobe: Ca., Vitr.

2. pren.
a) lanec, veriga, spona, nuja, sila: hanc... beluam... constrictam legum sacratarum catenis solvit... consul Ci., hunc (animum) tu compesce catenā H., validā catenā teneri Tib., aliorum aurea catena est, aliorum laxa, aliorum arta et sordida Sen. ph., quae apprehensa Graeci magis... in catenas ligant Q.
b) vrsta, red (fem.): series rerum et catena Gell.
c) ret. = κλῖμαξ, stopnjevanje: Isid.

caterva -ae, f (prim. umbr. kateramu = lat. *catervamini = congregamini)

1. vsaka množica ljudi, ki tvori celoto, četa, tolpa, truma, spremstvo: H., Tib. idr., magna caterva togatorum Ci., amicorum catervae Ci., catervae testium Ci., comitum catervae Lucr., catervae patriciorum iuvenum L., subvehitur magnā matrum regina catervā V., regina ad templum... incessit, magnā iuvenum stipante catervā V., matrum nuruumque c. O., Catilina... omnium flagitiorum... circum se tamquam stipatorum catervas habebat S.

2. occ.
a) četa, krdelo vojakov, poseb. barbarov ali najemnikov: Tib., Sen. tr. idr., catervae conducticiae N., fulgentes aere catervae V., Lyciae c. H., equitum turmae peditumque catervae H., quattuor legiones et tumultuariae catervae Germanorum T., catervis et cuneis concurrebant T. z razpotegnjenim (bojnim) čelom.
b) družba (gledaliških) igralcev = grex: Pl., cum ageretur togata, caterva tota... contionata est Ci.; c. gladiatoria Caecil. fr. družba gladiatorjev.
c) zbor v drami, kor: Ci. (De orat. III, 196).

3. (o živalih) krdelo, jata, o ptičih tudi vršelo: pecudum Lucr., avium V., anguinea Tib., canum Ap.

4. pren. (o abstr.): verborum caterva Gell. prazno mnogorečje.

catervārius 3 (caterva) četen: pugiles c. Suet. ki se borijo v četah.

catholicus 3, adv. -ē (gr. καϑολικός)

1. splošen, občen (obči), vesoljni: c. et summa bonitas dei Tert., catholice in medium proferre aliquid Tert. vobče, sploh; subst. catholicā -ōrum, n občnost, vesoljnost: fulgurum, siderum Plin., caelestes dii catholicorum dominantur, terreni incolunt singula Ap.; v gr. pisavi: universale, quod Graeci καϑολικὸν vocant Cael., praecepta, quae καϑολικὰ vocitant, id est... universalia vel perpetualia Q.

2. pravoverski, katoliški: fides Prud., acclesia Cod. th., Eccl., catholice dictum Hier.

Catilīna -ae, m Katilina, priimek Sergijev. Najbolj je slovel L. Sergius Catilina Lucij Sergij Katilina, zarotnik l. 63: Ci., S., Lucan.; v pl.: omnes Catilinas Acidinos postea reddidit Ci. ep. Katilino in njegovo drhal, Marcus Cicero inter Catilinas, Clodios iactatus Sen. ph. med ljudmi, kakršna sta bila Katilina in Klodij. Od tod adj. Catilīnārius 3 Katilinov, katilinski: Ci. idr.

catīllus -ī, m (demin. catīnus)

1. plitva skledica, krožniček, lonček, torilce: Ca., Asin. Poll. ap. Char., Col., Plin., c. Euandri manibus tritus H., ligneo catillo cenare Val. Max. — Soobl. catīllum -ī, n; neizpričan sg. pri Prisc., pl. pri Petr.

2. met.
a) najzgornji ploščati del mečnice: Plin.
b) vrhnjak (v mlinu): Paul. (Dig.).

Catius² 3 Kacij(ev), ime rim. rodu, poseb.

1. M. Catius Insuber Mark Kacij Insubrec, epikurejec, umrl l. 45: Ci. ep., Q. Od tod adj. Catiānus 3 Kacijev: spectra Ci. ep.

2. neki drug Kacij (najbrž Catius Miltiades, ki je menda pisal „de opere pistorio“) v Horacijevi 4. satiri II. knjige na široko razpravlja o kuharski umetnosti.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

catoptrītis -tidis, f (gr. κατοπτρῖτις) katoptritida, dragulj, v katerem kakor v zrcalu odsevajo podobe: Plin.

Catullus -ī, m Katúl, rim. priimek. Poseb.

1. C. (po drugih napačno Q.) Valerius Cat. Gaj (Kvint) Valerij Katul, slavni lirik in epigramatik, Nepotov prijatelj, roj. l. 87 v Veroni, umrl okoli l. 50: N., H., O., Tib., Pr. idr. Od tod adj. Catulliānus 3 Katúlov: basia Mart.

2. Catullus (Urbicārius) Katul Urbikarij, mimograf v Domicijanovem času: Iuv.

3. Cat. Messālīnus Katul Mesalin, ovaduh v Domicijanovem času: Iuv., Plin. iun.

4. Catulla Katula: Iuv.

catulus -ī, m (prim. umbr. catel = lat. catulus; cattus, catta)

1. živalski mladič, skòt, pl. (o kačah) zalega: Luc. ap. Non., suis Pl. prasè, leaenae H. ali leonis H., Ambr. levček, ovis Col.; v pl.: ferai (= ferae) catuli Lucr., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., dum... catulos ferae celent inultae H., c. cervae H. jelenčki, srnice, c. ursae O. medvedki, c. (luporum) V. volčiči, c. leonini Val. Max., vulpis Plin. ali vulpini c. Ph. lisičke, c. tigris, simiae, mustelae, lacertae, serpentis Plin.

2. ščenè, mlad pes, psiček: Varr., Col., Plin., Lamp., Chrysippus, qui... omnia in perfectis et maturis docet esse meliora, ut in equo quam in eculeo, in cane quam in catulo Ci., sic canibus catulos similīs, sic matribus haedos noram V., venaticus,... militat in silvis catulus H.; preg.: aliter catuli longe olent, aliter sues Pl. — Kot nom. propr. Catulus -ī, m Kátul, „Psiček“, „Pesek“, priimek Lutacijevega rodu (gl. Lutātius).

3. pren. psiček, nekakšna spona: Luc. ap. Non.

Caturĭgēs (Caturīgēs) -um, m Katurigi, ligursko ljudstvo v Narbonski Galiji: C., Plin.

catus¹ 3, adv. -ē (sab. po Varr.)

1. oster, tenkozvočen, zveneč: signa Enn. ap. Varr.

2. pren. ostroumen, bistroumen, dovtipen, pameten, razborit, prebrisan, premeten, prekanjen, zvit, pretkan, spreten, vešč: Pl., Ter., Varr., c. Aelius Sextus Enn. ap. Ci., c. dicta Enn. ap. Varr., quis prudentem et, ut ita dicam, catum ex re externa iudicet? Ci., qui feros cultus... voce formasti catus H., ille catus, quantumvis rusticus H. premeten, čeprav zarobljen; z abl. ali gen. razborit v čem, vešč česa, čemu, v čem: experimentis catus Ap., catus linguā, arte palaestrae, legum Aus.; z inf.: Ap., catus... cervos iaculari H. spreten, da...

cauda, vulg. cōda, -ae, f

1. živalski rep: Varr., Lucr., O., Cat. idr., oculos... natura nobis ut equo aut leoni saetas, caudam, aurīs ad motus animorum declarandos dedit Ci., alia... quasi ad quendam ornatum (a natura esse donata videntur), ut cauda pavoni Ci., c. equina H., delphines aequora verrunt caudis V., Cerberus... leniter atterens caudam H., caudam iactare popello Pers. ljudstvu z repom migati = po pasje dobrikati se; preg.: qui te deridet, caudam trahat H. = naj bo v posmeh.

2. pren.
a) rep = privesek; šalj.: videtis Verrucium? videtis primas litteras integras? videtis extremam partem nominis, codam illam Verrinam tamquam in luto demersam esse in litura? Ci. „veprov rep“, t. j. privesek imenu „Verres“, spremenjenemu v „Verrucius“.
b) moško spolovilo: accidit, ut cuidam testes caudamque salacem demeteret ferrum H. (prim. H. Sat. II, 7, 49).

caudica -ae, f (caudex) kopanja = čoln, izdolben iz drevesnega debla; v pl.: Gell., Isid.

Caudium -iī, n Kavdij, samnijsko mesto vzhodno od Beneventa v Tabúrenskih klancih „furculae Caudinae“, kjer so Samnijci l. 321 sramotno porazili Rimljane: Ci., L. Od tod adj. Caudīnus 3 kavdijski: furculae Caudinae C., L. = furca Caudinae Val. Max. = fauces Caudinae Col. = saltūs Caudini L. kavdijski klanci, kavdijska soteska, proelium Ci. v kavdijski soteski, legiones L. v kavdijski soteski osramočene; subst. Caudīnī -ōrum, m Kavdijci, preb. Kavdija: L., Plin.