Franja

Hamadryas (hamadryas, Amadryas) -adis, acc. pl. -adas, f (gr. ἁμαδρυάς) (h)amadriada, drevesna vila (nimfa), ki živi in hkrati (ἅμα) umre z drevesom, v katerem stanuje (podoba rastlinskega življenja); pesn. sploh = nimfa, vila: V., O., Cat., Pr. (z gr. dat. pl. Hamadryasin), Stat.

hāmātus 3 (hāmus)

1. kaveljčast, kljukast: harundo ali sagittae O. puščica (puščice) z zazobki (z zalustjo), ensis O. meč s srpastim nastavkom (prim. harpē), sentes O. bodeči, rubi Tib. bodeče.

2. kavljast, kljukast, kot trnek zakrivljen: corpora Ci., Lucr., corpuscula Ci. (o atomih), ungues O.

3. metaf. tako rekoč na trnek loveč, vabeč, vabljiv, sebičen: munera Plin. iun.

Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.

2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.

3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.

4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

Hannō -ōnis, m Hánon, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hanon pomorščak je l. 510 našel afriško zahodno obrežje ter v punskem jeziku napisal potopis: Ci., Plin.

2. Hanon Veliki, okrog l. 240 namestnik v Libiji, je Libijce tako izkoriščal in tlačil, da so se mu uprli. Ker svojih sovražnikov ni mogel ugnati, so Kartažani na njegovo mesto izvolili Hamilkarja Barko za poveljnika. Od tod Hanonovo sovraštvo do rodu Barkov. Po bitki pri Zami (l. 202) je z Rimljani sklenil mir: L.

harpagō¹ -ōnis, m (iz gr. ἁρπάγη : ἁρπάζω)

1. kaveljčast —, kljukast drog za podiranje zidovja: harpagonum numero effecto C.; occ. kot voj. t. t. ladijski kavelj (ladijska kopika) = na verigo pritrjen, spredaj z železnim kavljem okovan drog, s katerim so pritegovali sovražno ladjo (manus ferrea kljuka spojka pa je neposredno na verigi viseča kljuka, ki je služila v isti namen): Auct. b. Hisp., Fl., hi manus ferreas atque harpagones paraverant C., asseres ferreo unco praefixi — harpagones vocantur — ex Punicis navibus inici in Romanas coepti L., harpagones et manus (sc. ferreas) Pericles Atheniensis (addidit) Plin.; Cu. istoveti kopiko s kljuko spojko: ferreae quoque manus — harpagonas (sic!) vocant — … praeparabantur.

2. metaf. kot psovka za grabežljivega človeka = zmikavt, ropar: Pl.

harpastum -ī, n (gr. ἁρπαστόν : ἁρπάζω) manjša in trša žoga (natrpana s cunjami, perjem idr.), potem tudi igra z njo; igralec enega moštva je igralcem nasprotne ekipe žogo vrgel tako, da so jo ti čim težje ujeli (to je storil najbolje, kadar je z gibom roke in premikom telesa nakazal eno smer, potem pa žogo nepričakovano vrgel v drugo): Mart.

harpē -ēs, f (gr. ἅρπη srp)

1. srp: Val. Fl.

2. srpast meč, Merkurjev krivec (raven, toda s srpastim nastavkom, čisto lat. falcatus ali hamatus ensis, lunatum ferrum): O., Val. Fl.; Merkur ga je posodil Perzeju, da bi z njim usmrtil Meduzo, zato: Cyllenis harpe O., Lucan.

3. žlahtni sokol (Falco gentili Linn.): Plin.

haruspicīnus 3 (haruspex) drobogledski, vedeževalski: Etruscorum haruspicini libri Ci.; subst. haruspicīna -ae, f (sc. ars) drobogledstvo kot umetnost: haruspicinae disciplina Ci., haruspicinam facere Ci. ep. z drobogledstvom se baviti, haruspicina et auguratio Lact.

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

hastīle -is, n (hasta)

1. drog, deblo, kol, ročník: detorta hastilia Sen. ph. krivi koli, h. candelabri Vulg., arcus curvantur flexis hastilibus Amm. po zapognjenem lesu; kot opora mladim trtam in drugim rastlinam = kolec, količ(ek): Col., Plin., Hier. ap. Aug., rasae hastilia virgae fraxineasque aptare sudes V.; pesn.: densis hastilibus horrida myrtus ali myrtus validis hastilibus V. z močnim vejevjem.

2. occ. kopjišče, sulišče: ferrum, quod ex hastili in corpore remanserat N., missile telum hastili abiegno L., bipalme spiculum hastili semicubitali infixum L., e silva hastile recisum O., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., h. de vepribus Col.

3. sinekdoha metalno kopje: adducto contortum hastile lacerto inmittit V., Picus fixurus apros … hastilia bina ferebat O., arma hastilia Cu. metalno orožje, curvatum h. Iuv., h. contorquere Sil., h. torquere Vop.

haud in haut, predklas., a le pred soglasniki tudi hau ne, ne ravno, pač ne, nikakor ne, kratko in malo ne (zanika subjektivno, torej šibkeje, posamezne pojme, nikdar celih stavkov, non zanika objektivno). Stoji (redko v klas. prozi, pogosto pri pesnikih in poklas.)

1. pri adj. in adv. (litota): haud bonus (= malus), h. malus (= bonus) Pl., h. aequus Pl., H., h. mirabile est Ter., h. mediocris (= egregius) Ci., h. obscurum odium Ci., h. aëri simile est Ci., h. ignobilis H., L., h. alienus, h. absurdus, h. dissimilis, h. dubius, h. surdus, h. pauci L., h. plura O., h. fallax Val. Max., hau multo secus L. Andr. fr. ne dosti drugače, h. diu Ter., h. dudum Pl., h. vidi magis Pl. = niti na misel mi ne hodi (pride), niti ne mislim na to, h. facile (= difficillime) Ci., S., L., Cu., Col., Iuv., h. mediocriter Ci., h. paulo, h. satis Ci., T., h. sane Ci., S., L., Cu., T., Suet., h. longe C., S., L., h. ita longe N., h. dubie S., L., Cu., Suet. čisto nedvomno, h. impigre S. fr., L., h. impune V., L., O., h. aeque, h. ambigue, h. aegre, h. gravate, h. gravatim L., h. aliter V., Val. Fl. ali h. secus Pl., V., L. nič drugače, prav tako, h. male H., h. perinde, h. unquam T.

2. pri pron.: h. alius Pl., L., h. quidquam Ter. težko da kaj, h. quisquam Kom., L. težko da kdo, gotovo nihče, h. meum est Acc. fr., h. ullus, h. tantus L., hic se ipse fallit, h. ego Ph.

3. pri subst. brez praep. ali s praep.: h. iniuriā, h. ab re duxi, cum h. e re publ. esset, h. per ambages L., h. sine causa L. pač ne brez vzroka.

4. pri glag. (v klas. prozi večinoma le pri scio, redko pri dubito, ignoro, assentior idr.): h. scio (pri komp. tudi kot ena beseda hauscio) an … ne vem … , če ne … = skoraj bi mislil, da … , ali kratko (= fortasse) morda, h. scio, an mihi profuerit Ci., h. scio, an fieri possit Ci., h. scio mirandumne (nam. an) sit C., h. otium est Pl., h. faciam Ter., h. dubitans cessit patriā Ci., h. auditus est Ci. ep., h. assentior Ci., h. optimi cuiusque animus maxime ad inmortalitatem … niteretur Ci., h. erit, ut merito inmortalis possit haberi Lucr., h. ambigo L., quod h. fuerat, h. timeam, h. equidem credo, progenies h. infitianda parenti O., h. spernendis viribus T., h. nocet error Prud.

5. v zvezi z drugimi nikalnicami: neque haud, h. non, h. nil Kom., haud … nec V.

6. v soodnosnosti: haud … sed Enn. fr., Kom., Ci., V., H., Cat., hau … verum Pl., quod ni … haud Ci., quod si … haud Ci., sed ut … ita haud Ci., haud quia … sed quia H., haud … tam L., T., haud tantum … quantum L.

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

haustus -ūs, m (haurīre)

1. črpanje, zajemanje: Mel., h. profundus Col., facilis Iuv., pro qualitate haustuum Amm. (o bisernicah); occ. kot držpr. t. t. aquae haustus Ci., Ulp. (Dig.) pravica do zajemanja vode, — do vode, — do studenca.

2. meton. izčrpano, zajeto: haustu sparsus aquarum V. z zajeto vodo (studenčnico) iz vodnjaka, h. arenae O. peščica peska.

3. metaf.
a) zajemanje (sape): h. aetherii V. eterski dih, alium domi esse caeli haustum Cu. da se doma diha drug zrak, aurae h. Cod. Th., ignis haustus Fl. požiranje ognja.
b) konkr. požirek, napitek, pitje: papaveris haustus itemst facilis quasi aquarum Lucr., h. aquae L., O., exiguis haustibus inde bibere O., accipe haustūs sanguinis O. pij kri, haustus Bacchi sumere alicui O. na zdravje koga piti, napiti komu, a te decurrit ad meos haustūs liquor Ph. do kraja, kjer jaz pijem, h. fontium Cu., humani cruoris Min., poculum haustui admovere Iul. Val.; pren.: Pindarici fontis haustūs H. pitje iz Pindarjevega vira (vrelca) = posnemanje Pindarjevega pesništva, haustūs iustitiae bibere Q.

Hecata -ae, f: Pl., Ci., Tib., Ap., Arn. ali Hecatē -ēs, f (Ἑκάτη = Daljnostrelka) Hékata, hči Titana Perzaja (Persaeus) ali Perza (Perses) in Asterije, na nebu mesečna boginja (menda zaradi trikratne spremembe lunine svetlobe), tritelesna ali vsaj triglava; v podzemlju boginja čarovništva, pogosto so jo istovetili z Diano ali Prozerpino: Sen. tr., Ap., Cl., tonat ore … tergeminam Hecaten V., vocans Hecaten, caeloque Ereboque potentem V., Hecaten vocat altera, saevam altera Tisiphonen H., triceps Hecate O., residens altis Hecate Perseia lucis Val. Fl. — Od tod adj.

1. Hecatēïus 3 (Ἑκατήιος) Hékatin, pesn. = čarodejen, čarodelen, čaroven: carmina O., Aulis Stat.

2. Hecatēis -idis in -idos, f čarodejna, čarovna: herba O.

Hecatō -ōnis, m (Ἑκάτων) Hekáton, stoik z Rodosa, Panajtijev učenec: Ci.

Hectōr -oris (-ōris: Enn.), acc. -orem in -ora, m (Ἕκτωρ) Héktor,

1. sin Priama in Hekube, Andromahin soprog, najhrabrejši izmed trojanskih junakov; življenje je izgubil v dvoboju z Ahilom: Enn., Ci., V., H., O., Sen. tr. Od tod adj. Hectoreus 3 Hektorjev: coniux V., hasta, flamma O., Hectoreo concurrere Marti (= Hectori pugnanti) O., Hectoreae pugnae Amm.; pesn. meton.
a) = trojanski: gens, amnes V.
b) = rimski (ker so se Rimljani imeli za potomce Trojancev): gens Sil.

2. Parmenionov sin: Cu.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

hedera (edera) -ae, f (prim. lat. pre-hendere)

1. bršljan, bršlin, Bakhu, pa tudi Apolonu in Muzam posvečena rastlina; z njo so se venčali pivci vina in pesniki; tudi Bakhova palica (thyrsus) je bila ovita z njo: Ci. ep., Cat., Vell., Col., Plin., Val. Fl., Macr., anūs hederā coronatae Varr., tabernacula protecta hederā C., candidior cygnis, hederā formosior albā (kot svetlozeleni bršlin) V., hedera est gratissima Baccho O., hederā redimita capillos (gr. acc.) O. z bršljanovim vencem v laseh, hederae folia decerpere Cu.

2. v pl. = bršljanove vitice: errantes hederae V., Damalis … lascivis hederis ambitiosior H. bolj se (ljubimca) oprijemlje kot bohoteče bršljanove vitice, hederae nexiles O., impediunt hederae remos O.