Franja

Carpī -ōrum, m (Καρποί) Karp(c)i, ljudstvo v Dakiji med Donavo in Karpati: Lact., Vop., Eutr.

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

Carpus -ī, m (carpere) Karp, samogovoreče ime razkosovalca jedi = Mesorezač, Reži; v besedni igri: ingerebat nihilo minus Trimalchio lentissima voce: „Carpe, Carpe.“ Petr. „Reži, Reži.“

Carrhae -ārum, f Kare, mesto v Mezopotamiji (Haran v sv. pismu [in še danes Harran]): Lucan., Val. Max., Plin., Fl.

Carrūca -ae, f Karuka, mesto v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp.

Carseolī -ōrum, m Karzeoli, ekvovsko gorsko mestece v Laciju severovzhodno od Tibura: L., O., Vell. Od tod adj. Carseolānus 3 karzeolski, iz Karzeolov: O., Col.; subst. neutr.: in Carseolānō na Karzeolskem: Plin. Carseolānī -ōrum, m Karzeolci, preb. Karzeolov: Plin.

Cartēia -ae, f (Καρϑηΐα iz fen. karth mesto) Karteja

1. mesto v južni (betski) Hispaniji, nedaleč od Gadskega (Gibraltarskega) preliva: Ci. ep., Auct. b. Hisp., L., Mel., Plin. Od tod adj. Cartēiānus 3 kartejski: ora Plin. Cartēiēnsis -e kartejski, iz Karteje: legati Auct. b. Hisp.

3. glav. mesto Olkadcev v tarakonski Hispaniji: L.

Cartenna (Cartinna) -ae, f (Καρτέννα) Kartena, Kartina, rim. naselbina v Cezarski Mavretaniji: Mel., Plin., M.

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

cartibum -ī, n in demin. cartibulum -ī, n enonožna okrogla ali štirioglata kamnita miza oz. mizica, na katero so postavljali posode v kompluviju: Varr.

cārus 3

1. visoke cene (gen. sg.), drag: Pl., Ter. idr., annona cara Ca. fr., annona carior, carissima Ci., (aurum et argentum) caelando cariora facere Plin.; z abl. pretii (za kaj): non... minis trecentis carast Pl., quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. ph.

2. pren. drag = mil, ljub, cenjen, čislan: V., Cat., Sen. ph. idr., quorum tibi auctoritas est... cara, vita vilissima Ci., cari sunt parentes, cari liberi Ci., carum ipsum verbum est amoris Ci., paucis carior fides quam pecunia fuit S., dis carus ipsis H., carior est auro iuvenis Tib.; subst. cārī -ōrum, m: cari mei Pl. moji dragi. — Adv. cārē (cārō Poeta ap. Aug., Ulp. [Dig.]) drago, za visoko ceno: Val. Max., Ps.-Q., Mart., care (carius Ca. fr.) emere Varr., c. vēnīre Varr., carius constare Luc. fr., carissime constare Sen. ph.; pren.: valde care aestimare tot annos Brutus in Ci. ep. zelo visoko ceniti, bona carius aestimare Plancus in Ci. ep., nulla res carius constat quam quae precibus empta est Sen. ph. ni dražja, carius ei victoriam vendere Iust. dražje. — Kot nom. propr. Cārus -ī, m Kar, Dragec, pogosto ime različnih rim. rodov

1. rim. pesnik v Avgustovem času, ki je opeval Herkula v neohranjeni pesnitvi: O.

2. T. Lucrētius Cārus, gl. Lucrētius.

3. M. Aurelius Cārus Mark Avrelij Kar, rim. cesar l. 282 in 283 po Kr.: Vop., Aur., Eutr., Sid.

Caryae -ārum, f (Καρύαι) Karije, trg v Lakoniji s slovitim Artemidinim (Dianinim) svetiščem: L., Vitr. Od tod

1. preb. Caryātēs -ium, m Karijci: Vitr.

2. Caryātis -idis, f (Καρυᾶτις) Kariatida, Karijska, Artemidin priimek: Serv.; pl. Caryātidēs, acc. -idas, f
a) Kariatide, lakonske deklice, ki so služile v Artemidinem svetišču (Praksitelova slika): Plin.
b) arhit. kariatide, dekliški kipi z ogredji na glavah: Vitr.

3. Caryātīum -iī, n Kariatij, Artemidino svetišče v Karijah: Lact.

4. Caryus 3 karijski: Diana Stat.

Carystos -ī, f (Κάρυστος) Karist

1. mesto na južni obali Evboje: Pl., L., Tib. Od tod adj.
a) Carystēus 3 karistovski: vada O., marmor Isid.
b) Carystius 3 (Καρύστιος) karistovski, iz Karista: Cels., marmor Plin., columellae Plin. iun.; subst. Carystiī -ōrum, m Karistovci, preb. Karista: L.

2. mesto v Liguriji: L.

casa -ae, f (prim. cassis1, castula)

1. vsaka preprosta stavba, koča, koliba, lesenjača, baraka: Varr., Ci., Lucr., L., V. idr., casa frondea O. zelena lopa, hladnica, piscatoria Petr., pastoralis Amm., casae stramentis tectae C. lesenjače v taboru, aedificare casas H. hišice s kamenčki graditi (otroška igra); preg.: ita fugias, ne praeter casam Ter. beži tako, da ne zdirjaš mimo zavetja (v pogubo).

2. met. podeželsko (vaško) posestvo, kmetija: Cass.

Casilīnum -ī, n Kazilin, mesto v Kampaniji ob Volturnu: Varr., Ci., C., L. Od tod preb. Casilīnātēs -um, m: Val. Max., Front. = Casilīnēnsēs -ium, m: Ci. Kazilinci. Adj. Casilīnus 3 kazilinski: limina (pesn. = vrata) Sil.

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

Casius -iī, m

1. mōns Casius (Κάσιον ὄρος) Kazij,
a) gora v Siriji: Plin., Amm.
b) gora med Arabijo in Egiptom nedaleč od Peluzija: Mel., Plin., Lact. — Od tod adj. Casius 3 kazijski: arenae, rupes, Iuppiter Lucan.

2. Casius (fluvius) reka Kazij v Albaniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin. (tudi Casus).

casnar (-aris), m (osk., prim. cānus) starec, star gizdalin, star štulež: Varr., Q., P. F.; pl. casnares Varr. ap. Non. (v rokopisih carnales).

Casperia -ae, f Kasperija, staro sab. mestece v Samniju: V., Sil.

Cassiodōrus -ī, m Kasiodor, s polnim imenom Magnus Aurelius Cass., roj. okoli l. 480 po Kr. v brutijskem mestu Skilakiju (Scyllacium), tajnik in prvi minister vzhodnogotskega kralja Teodorika in njegovih naslednikov, plodovit rim. pisatelj (Variarum epistularum libri XII); umrl okoli l. 575 po Kr.