Franja

āgminālis -e (āgmen) k vozu spadajoč, vozen: equi, mulae Dig. = subst. āgminālēs -ium m vozni, tovorni konji: Cod. Th.

āgminātim , adv. (āgmen) krdeloma, trumoma, kupoma: Ap., Amm.

āgna¹ -ae, f (āgnus) janjčica: V., H., O. idr.— Abl. pl. agnabus: It.

āgna² -ae, f (iz *acna: ācer) klasna bilka: Carmen Saliare ap. P. F.

Agnālia -ium, n (āgnus) „janjčji praznik“, izmišljenka pri O. (Fast. I, 325), ki hoče po ljudski etimologi pojasniti izposojenko Agōnālia.

āgnāscor (adgnāscor) -gnāscī -gnātus sum (ad in nāscī nam. gnāscī, prim. gnātus)

1. rasti ob čem; z dat.: nec (viscum) aliis arboribus adgnasci plerique (dicunt) Plin., nec (gemma) ut agnata petris, sed ut apposita Plin.

2. še prirasti, še priraščati, spodrasti, spodraščati: Gell. (o kočnikih), membra animalibus adgnata inutilia sunt Plin., (pili) congeniti..., agnati Plin.; pren. o abstr.: alia simul adgnata sunt incommoda Gell., singulis orationis virtutibus vitia adgnata sunt Gell.

3.
a) jur. priroditi se, še roditi se (po očetovi smrti ali ko je oče že napravil svojo oporoko ali koga posinovil): cui filius agnatus sit, eius testamentum non esse ruptum Ci., agnascendo rumpi testamentum Ci.; pren. o posinovljencih, ki „prirasejo“ k rodbini, stopajo v rodbino: Paul. (Dig.).
b) (o živalih) še k drugim (pri)roditi se: Varr., Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt.pf. āgnātus (adgnātus) -ī, m
a) pozneje rojeni sin = ki se rodi za pravnim dedičem: necare quemquam ex adgnatis nefas T. izmed mlajših otrok.
b) jur. sorodnik po očetu (po krvi ali posinovitvi): Ci. idr., poseb. Icti. mente est captus atque ad agnatos et gentiles est deducendus Varr. in se mora postaviti pod varuštvo sorodnikov po očetu...

āgnātīcus 3 (āgnātus) ki se tiče sorodnikov po očetu: ius Cod. I. iz sorodstva po očetu izvirajoče.

āgnātiō (adgnātiō) -ōnis, f (āgnātus, adgnātus)

— I.

1. prirast sužnjev in sploh ljudi po očetovi smrti ali oporoki: Icti.

2. pren. sorodstvo po očetovi strani, sorodniki po očetu: Ci. idr.

— II. prirast(ek), izrast(ek) pri rasti: Ap. h.

āgnellus -ī, m (demin. āgnus) jagnjič, jagenjček: Prisc., Cass.; ljubkovalno: Pl.

āgnicellus in iz tega āgnicellulus -ī, m (āgniculus) ljubek jagenjček: Cass.

āgnicula -ae, f (demin. āgna) janjčica: Ambr.

āgniculus -ī, m (demin. āgnus) jagnjič, jagenjček: Arn., It., Ambr., Aug., Cass.

āgnīnus 3 (āgnus) jagnjetov, janjčji: Pl., Tit. fr., Varr., Plin., Icti.; subst. āgnīna -ae, f (sc. caro): jagnjetina: Pl., H.

āgnitiō -ōnis, f (āgnōscere) prizna(va)nje, spozna(va)nje: Ci., Plin., Lact., Macr. litterarum Q. natančno spoznavanje črk; jur. priznanje: Dig., Cod. I.; sprejetje, prevzem: Ambr.

āgnitiōnālis -e (āgnitiō) (s)poznaven: Tert.

āgnitor -ōris, m (āgnōscere) priznavalec: Q., Vulg.

Agnodicē -ēs, f Agnodika, atenska devica, ki je baje prva babičevala: Hyg.

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

āgnōmentum -ī, n (āgnōmen) vzdevek, pridevek: Ap.