Franja

Dōrus -ī, m (Δῶρος) Dor(os),

1. Helenov sin: Vitr., ali Neptunov: Serv., praoče Dorcev.

2. neki filozof: Sen. ph.

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

Dryās³ -antis, m (Δρύας) Driant,

1. oče traškega kralja Likurga: Naev. fr., Hyg., Serv. — Od tod patronim Dryantiadēs (ali Dryantīdēs) -ae, m (Δρυαντιάδης, Δρυαντείδης) Drianti(a)d = Driantov sin Likurg: O.

2. neki Lapit: O.

3. Marsov (Aresov) sin, brat traškega kralja Tereja, udeleženec kalidonskega lova: O.

dumtāxat (duntāxat), po drugih -tăxat, adv. = dum tāxat (cj. pr. glag. *tāxō -ere iz tangō -ere, po drugih ind. pr. glag. tāxō -āre) „dokler ceni“ = „če se stvar prav preceni“ = „po pravem“, „pravzaprav“, „po meri“,

1. več ne, kvečjemu, le, samo, zgolj: Ca., Lucr., Suet. idr., consules potestatem haberent tempore dumtaxat annuam Ci., nos animo d. vigemus, re familiari comminuti sumus Ci. ep., peditatu d. procul ad speciem utitur C., corpus d. suum ad id tempus apud eos fuisse L., nec animum d. fidelem praestitit, sed omnibus bellis interfuit L., d. ad hoc, quem tollere rheda vellet iter faciens H., uno d. retento Cu., (fons) liquidus et suas d. undas trahens Cu., d. per biennium Plin. iun.

2. vsaj, četudi le: Pl., Cels., Sen. ph., Q., Iust., sint ista pulchriora, d. aspectu Ci., ceteras … procellas in illis d. fluctibus contionum semper putavi Miloni esse subeundas Ci., male instituisse Graecos, quod tropaeis regum d. nomina inscriberent Cu.; včasih omejuje = kolikor le, kolikor namreč: pozni Icti., d. rerum magnarum parva potest res exemplare dare Lucr. (nekateri pišejo dum taxat), d. modica Suet.

3. samo po sebi umevno, seveda, namreč: sin … ieiunitatem … et inopiam, … in Attico genere ponit, hoc recte d. Ci., ex idoneis d. auctoribus Q., caeduis (arboribus) d. exceptis Plin., exceptis d. iis gentibus, quae regnantur T.

Echīōn -onis, m (Ἐχίων: ἔχις kača ) Ehion,

1. eden izmed junakov, zraslih iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; Agavin mož, Pentejev oče: Echione natus (= Pentheus) O. Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: arces O., Thebae H., nomen V. = Ehionov sin; patronim Echīonidēs -ae, m (Ἐχιονίδης) Ehionid, Ehionov sin = Pentej O.

2. Hermesov sin, argonavt: Hyg., O. (ki ga imenuje med udeleženci kalidonskega lova). Od tod adj. Echīonius 3 Ehionov: lacertus O.

3. znameniti grški slikar: Ci., Plin.

Eleusīnus -ī, m Elevzin, Merkurjev sin, ki je sezidal mesto Elevzino: Hyg.

Enaesimus -ī, m (Ἐναίσιμος Pravični) Enezim, Hipokoontov sin: O.

Endymiōn -ōnis, m (gr. Ἐνδυμίων) Endimion, Jupitrov sin, lep mladenič, ljubljenec boginje Selene (lune), ki je prišla iz nebes in ga spečega poljubila na gori Latmu. Od tedaj je brez miru taval po svetu. Po drugem mitu spi na tej gori večno spanje: Ci., O., Pr. idr., od tod Endymionis somnus Ci. = večno spanje; apel.: Endymiōn = lep, ljubljen mladenič: Iuv., Ap. — Od tod adj. Ēndymiōnēus 3 Endimionov: sopores Endymionei Aus. = večno spanje.

Ēnōch, m indecl., Enoh, Setov sin, patriarh: Aus.

Epamīnōndās -ae, m (Ἐπαμεινώνδας, tebansko Ἐπαμεινωνίδης) Epaminonda, Polimnidov sin, roj. ok. l. 418, tebanski vojskovodja, ki je dvakrat premagal Špartance: l. 371 pri Levktrah in l. 362 pri Mantineji, kjer je padel: Ci., N., L., Iust. idr.

Epaphus -ī, m (Ἕπαφος) Epaf,

1. sin Jupitra Amona in Ie: O., Hyg.

2. in mož Antiope: Hyg.

Epēos (Epēus), Epīus -ī, m (Ἐπειός) Epej (Epij), Panopejev sin, ki je iztesal trojanskega konja: Pl., Pl. ap. Var., V., Hyg., Iust.

Epimēthe͡us -eī in -eos, m (Ἐπιμηϑεύς) Epimetej, Japetov sin, Prometejev brat, Pandorin mož, Pirin (Pyrrha) oče: Hyg. Od tod patronim Epimēthis -idis, f (Ἐπιμηϑίς) Epimetida, Epimetejeva hči, t.j. Pira: O.

Epiphanēs -is, m (Ἐπιφάνης Presvetli) Epifan, sin komagenskega kralja Antioha: Plin., T.

Ēpytus -ī, m (Ἤπυτος) Epit,

1. Trojanec, Enejev tovariš; od tod patronim Ēpytidēs -ae, m (Ἠπυτίδης) Epitid, Epitov sin = Perifant: V.

2. kralj v Albi: O.

Erebus -ī, m (gr. Ἕρεβος tema) tema, temina = podzemlje, spodnji svet: O., Val. Fl., Amm., Erebi de sedibus imis V. iz najtemnejših podzemeljskih krajev; pooseb. Erebus Ereb, bog teme, Kaosov (Chaos) sin, ki je s svojo sestro Nočjo (Nox) rodil Dan (Dies): Ci., O., tonat ore deos, Erebumque Chaosque … V. Od tod adj. Erebēus 3 podzemeljski: Ps.-V. (Cul), O.

Erechthe͡us -eī, m (Ἐρεχϑεύς) Erehtej, atenski heroj, Zemljin sin; vzgojila ga je Atena; zato ji je na Akropoli sezidal svetišče (Ἐρέχϑειον); oče Pandiona in mnogih drugih otrok: Ci., O., Iust. Od tod adj. Erechthēus 3 (gr. Ἐρέχϑειος) Erehtejev: arces O. = Atene, litus Val. Fl.; patronim
a) Erechthīdae -ārum, m (οἱ Ἐρεχϑεῖδαι) Erehtidi , Erehtejevi potomci, apel. = Atenci: O.
b) Erechthis -idis, f Erehtida, Erehtejeva hči (= Procris, Orithya): O.

Erichthonius -iī, m (Ἐριχϑόνιος) Erihtonij,

1. atiški heroj, atenski kralj, Hefajstov in Zemljin sin, ki je baje ljudi učil vpregati živino in orati s plugom; zato je med zvezdami dobil mesto kot Boōtes (Volar): V., O., Hyg., Col.

2. trojanski heroj in kralj, Dardanov sin, Trojev (Trōs) oče: O., Serv. — Od tod adj. Erichthonius 3 Erihtonijev, erihtonijski,

1. = atenski: populus Pr.

2. = trojanski: arces (grad) Ps.-V. (Cul.).

Eriphȳla -ae, f in Eriphȳle -ēs, f (Ἐριφύλη) Erifila, Amfiarajeva žena; za zlato ogrlico, ki ji jo je podaril Polinik, je izdala moža; njen sin Alkmeon jo je pozneje zato ubil: Ci., V., O., Pr., Hyg.; pl.: multae Eriphylae Iuv. Od tod adj. Eriphȳlaeus 3 Erifilin: penates Stat.

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.