Franja

Teuthrās -antis, voc. Teuthra (Τεύϑρας) Tevtránt

1. Turnov vojak v Vergilijevi Eneidi: V.

2. mitični kralj v Miziji, Tespijev oče: Hyg. Od tod
a) Teuthrantēus 3 (Τευϑράντειος) tevtrántski, tevtrantéjski, mízijski: Caïcus O.
b) Teuthrantius 3 Tevtrántov, tevtrántski: turba O. petdeset Tespijevih hčera (Tevtrantovih vnukinj), regna O.

3. reka v Kampaniji: Pr.; subst. Teuthrantia -ae, f Tevtrántija, Tevtrantova dežela, del Mizije: Plin.

Teutomatus -ī, m Tevtómat, kralj keltskega plemena Nitiobrogi: C.

Theodōrīcus -ī, m Teodorík, kralj vzhodnih Gotov: Sid. — Od tod Theodōrīciānus 3 teodorikijánski, teodoricijánski: Sid.

Thērodamās -antis, m (Θηροδάμας = Krotilec zverin) Terodamánt

1. po mitološkem izročilu divji skitski kralj, ki so ga namesto stražarjev varovali levi; te je hranil s človeškim mesom, da bi postali krvoločnejši; od tod adj. Thērodamanteus 3 Terodamántov, terodamántski, terodamantéjski: leones O.

2. Aktajonov lovski pes: Hyg.; prim. Thēridamās.

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

Thesprōtus -ī, m (Θεσπρωτός) Tesprót, prastari kralj na področju okrog mesta Puteoli (zdaj Pozzuoli): Hyg., Thesprotii regnum Pr. = Puteoli.

Thestĭus -iī, m (Θέστιος) Téstij

1. kralj v Etoliji (Ajtoliji), Agenorjev sin, oče Lede, Altaje, Pleksipa in Tokseja: O., Hyg. — Od tod patron.
a) Thestias -adis, f (Θεστιάς) Testiáda = Testijeva hči = Altaja: O.
b) Thestiadēs -ae, m (Θεστιάδης) Testiád = Testijev potomec: Thestiadae duo O. = Plexippus in Toxeus, respice Thestiaden O. = Meleagra, Altejinega sina.

2. = Thespius -iī, m (gl. Thespius).

Thīodamās (Theiodamās) -antis, m (Θειοδάμας) Tejodamánt, kralj epirskih Driopov, oče Hilasa (Hylās): Hyg. — Od tod adj. Thīodamantēus (Theiodamantēus) 3 (Θειοδαμάντειος) Tejodamántov, tejodamántski, tejodamantéjski: est tibi non infra speciem, non nomine dispar, Theiodamanteo proximus ardor Hylae Pr.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Tiberias -adis, f (Τιβεριάς) Tiberiáda, mesto ob Galilejskem (Genezareškem) jezeru; ustanovil ga je ustanovil kralj Herod Agripa v čast cesarju Tiberiju: Plin.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tigrānēs -is, m (Τιγράνης) Tigrán

1. kralj Velike Armenije, zet in zaveznik pontskega kralja Mitridata, premagan od Lukula in Pompeja: Ci., S. fr., Aur., Fl.

2. njegov sin: Ci. ep.

Tīsamenus -ī, m (Τισαμενός) Tizámen, kralj v Argih, Orestov sin: O., Hyg.

Tithoēs -is, m Títoes, egipčanski kralj, ki je baje sezidal labirint: Plin.

Titus -ī, m Tít, rimsko ime, okrajšano pisano T., npr. T. Tatius Tit Tatij, sabinski kralj; T. Livius Tit Livij, rimski zgodovinopisec; T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar; njegov istoimeni sin in naslednik je bil cesar Tit.

Tolumnius -iī, m Tolúmnij

1. kralj v Vejih: L.

2. vedež Rutulcev: V.

Triopās -ae, m (Τριόπας) Triópas, kralj v Tesaliji, oče Erizihtona (Erysichton): Hyg. Od tod adj. Triopēïus 3 Triópov, triopéjski; kot subst. m Triopíd, Triopov sin (= Erysichton): O. Triopēïs, -idis, f Triopéida, Triopova vnukinja, hči Erizihtona (= Mestra): O.

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

Tullus -ī, m Túl, ime in priimek raznih rimskih rodov; poseb. Tullus Hostilius Tul Hostilij, tretji rimski kralj: L., Val. Max.

Turnus -ī, m Túrn, kralj Rutulcev, ki ga je ubil Enej: L., V., O., Tib.; njegova usoda je bila predmet pantomimičnih predstav: proditurum se partae victoriae ludis etiam hydraulam et choraulam et utricularium ac novissimo die histrionem saltaturumque Vergili Turnum Suet.