Franja

Sminthe͡us (Zminthe͡us) -eī, acc. -eum in -ea, m (Σμινϑεύς) Smintêj (Zmintêj), bogoslužni vzdevek boga Apolona, izpeljan ali a) iz ὁ σμίνϑος, kretsko = poljska miš; Smintheus torej = mišemorec, morilec (ubijalec, pobijalec) miši (ker je Apolon pobijal poljske miši), ali b) (kar je verjetneje) iz mestnega imena „Smintha“ (Σμίνϑη); Smintheus torej = Smín(t)čan (Sminta je bila mesto v Troadi, kjer so častili Apolona): O., Hyg., Lact. — Od tod adj.

1. Sminthēus (Zminthēus) 3 (Σμίνϑειος) smíntski (zmíntski) = Apólonov: Sminthea spolia (= Astinoma, hči svečenika Hriza) Sen. tr.

2. Sminthius (Zminthius) 3 (Σμίνϑιος) smíntski (zmíntski), Smintêjev (Zmintêjev) = Apólonov: Serv., templum Plin., Apollo Amm., mures Arn.

socer, socerī, m (osnovna indoev. obl. *su̯ekuros (morda disimilirano iz *su̯ék̑ruros); prim. skr. śváśurah = gr. ἑκυρός tast = starejše sl. sveker = got. swaíhra = stvnem. swehur, srednjevisokovnem. swāger, swāgur, nem. Schwager, Schwiegervater, Schwiegersohn, lat. socrus -us [iz indoev. obl. *su̯ekrū] = skr. śvaśrúh = gr. ἑκυρᾱ́ = starejše sl. svêkra, svêkrva = got. swaíhrō) tast, ženin ali možev oče, starejše sveker: Kom., C., N., V., O., H., T. idr., nostro more cum soceris generi non lavantur Ci., socerum gener sepulturā prohibuit L., socer et socrus Icti., noster socer venit Ter. tast mojega sina, candidatus socer Ap. ki se poganja za tastovstvo, ki stremi za tastovstvom, ki si prizadeva (se trudi) biti (postati) tast, socer magnus Dig. stari tast = ded moje (tvoje itd.) soproge, socer maior P. F. pratast = praded moje (tvoje itd.) soproge; pl. socerī moževi ali ženini starši (roditelji), tast in tašča, (starejše) sveker in svekrva: L., Val. Fl. idr., Andromache ferre … solebat ad soceros (= k tastu in tašči, tj. k Priamu in Hekubi (Hekabi)) et avo puerum Astyanacta trahebat V., soceri tibi (sc. Cadmo) Marsque Venusque contigerant O. kot tast in tašča (Kadmova soproga Harmonija je bila hči Marsa in Venere); soceri tudi = oba očeta zakonske dvojice: felix Aeoliam corripe virginem nunc primum soceris, sponse, volentibus Sen. tr. — Soobl. socerus -ī, m: Pl.

Opomba: Sinkop. obl. gen. sg. socri: Ulp. (Dig.); abl. sg. socro: Ci. poet.

Sophonība -ae, f (Σοφονίβα) Sofoníba, Hazdrubalova hči, soproga numidijskega kralja Sifaka, pozneje numidijskega kralja Masinise; ker je Scipio(n) sumil, da je goreča domoljubka, je Masiniso pregovoril, da jo je zastrupil: L.

Sōphrosynē -ēs, f (Σωφροσύνη) Sofrózina, hči Dionizija starejšega: N.

Spariantis -idis in -idos, f Spariantída, za blaginjo Atencev žrtvovana Hiacintova (Hiakintova) hči: Hyg.

Statīra -ae, f (Στάτειρα) Statíra, perzijsko žensko ime; poseb. hči Dareja Kodomana, soproga Aleksandra Velikega: Iust.

Sthenō -ūs, f (Σϑενώ) Sténo (gen. Steno), hči Forka in Keto (Cētō, Κητώ), Meduzina sestra: Hyg.

Stilichō -ōnis, m Stíliho (Stilihón), Vandal, general cesarja Honorija; Klavdij Klavdijan mu je posvetil pesnitev De laudibus Stilichonis. Od tod adj. Stilichōnius 3 Stílihonov (Stilihónov), stilihónski: virgo Cl. Stilihonova hči Marija, Honorijeva soproga.

Stratonīce -ēs, f (Στρατονίκη) Stratoníka

1. hči Demetrija Poliorketa, soproga sirskega kralja Selevka Nikatorja: Val. Max., Plin.

2. mesto v Mezopotamiji: Plin.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

Tarpēius 3 Tarpêj(ev), (baje) ime rimskega rodu. Sp. Tarpeius (Spurij Tarpej) je bil poveljnik na Kapitolu; njegova hči Tarpeja (Tarpēia) je izdala Rimljane in odprla vrata trdnjave Sabincem; ti so jo nato ubili tako, da so jo zasuli s ščiti: L., O., Val. Max., Aur., Fl. — V klas. dobi le kot adj. = tarpêjski: lex Ci., mons Varr., L. ali saxum L., T. ali rupes L., tudi le Tarpeius (sc. mons) Plin., Sen. ph. Tarpejski hrib, Tarpejska skala, Tarpejska pečina = jugovzhodni obronek Kapitola, s katerega so metali veleizdajalce, arx V. ali arces O. ali sedes V. (po sinekdohi =) Kapitol, pater Pr. = Kapitol(ij)ski Jupiter, fulmina Iuv. strele Kapitol(ij)skega Jupitra, corona ali frons Mart. venec, ki ga je dobil zmagovalec pri kapitolijskih igrah, nemus Pr.

Tāygetē (Tāugetē) -ēs, f (Ταϋγέτη) Tajgéta (Tavgéta), hči Atlasa (Atlanta), ena izmed Plejad: Ci. (Arat.), V., O., Hyg.

Tecmēssa -ae, f (Τέκμησσα) Tekmésa, hči Tevtranta, ujetnica in ljubica Telamonovega sina Ajanta: H., O.

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

Tēthȳs -yos, acc. -yn, f (Τηϑύς) Tétis (Tetíja), morska boginja, hči Urana in Gaje, Oceanova (Okeanova) soproga, mati rečnih bogov in morskih nimf: O., V., Cat.; pesn. meton. morje: O., Cat., Lucan., Sil., Sen. tr., Mart.

Thaumās -antis, m (Θαύμας) Tavmánt, sin Okeana in Gaje, oče Iride: Ci. — Od tod

1. adj. Thaumantēus 3 Tavmántov: virgo O. = Irida.

2. patron. Thaumantis -idos, acc. -ida, f (O., Cl.) ali Thaumantias -adis, f (O., V., Val. Fl.) Tavmántida, Tavmantiáda = Tavmantova hči = Irida (Iris).

Themis -idis, acc. -min, voc. Themi, f (Θέμις postava, zakon) Témida (Témis)

1. boginja pravice in zakonitosti, prva Zevsova soproga, boginja prerokovanja (fatidica), ki je imela v pradobi (pred Apolonom) preročišče v Delfih: O., Cat., Lucan., Cl., Amm., Serv.

2. Ilova hči, Anhizova mati: Hyg.

Themistāgora -ae, f (Θεμισταγόρα) Temistágora, Danajeva hči: Hyg.

Themistō -ūs, f (Θεμιστώ) Temísto (indecl.), Hipsejeva (Hypseus) hči: Hyg.