Franja

prīmānus 3 (prīmus) k prvi legiji sodeč, prvi legiji pripadajoč, prvolegijski: P. F., Primanus tribunus apud Catonem est, qui primae legioni tributum scribebat Fest.; subst. prīmāni -ōrum, m vojaki prve legije: T.

prīmī-pīlāris -e (prīmīpīlus)

1. k prvemu maníplu triárijev sodeč; subst. prīmīpīlāris -is, m centúrion (stotnik) prvega manípla triárijev, po činu najstarejši in zato najvišji centurion rimske legije, primipilár(ij)ski: T., Sen. ph., Suet. idr., primipilarius senex Q. star doslužen (bivši) primipilar.

2. (v cesarski dobi) k preskrbovalcu (oskrbovalcu) živeža sodeč, žívežniški, žívežen, proviánten, primipilár(ij)ski: species Cod. I.; subst. prīmīpīlāris -is, m preskrbovalec (oskrbovalec) živeža (z živežem), živežnik, nadzornik proviánta, primipilár(ij) v cesarski vojski: Dig., Cod. Th.

3. škof: conclamatissimus primipilaris Sid.

prīmī-pīlārius 3 (prīmīpīlus) k preskrbovalcu (oskrbovalcu) živeža sodeč, žívežniški, žívežen, proviánten, primipilár(ij)ski (= prīmīpīlāris -e 2.): ordo Cod. Th.; subst. prīmīpīlārius -iī, m preskrbovalec (oskrbovalec) živeža (z živežem), živežnik, nadzornik proviánta, primipilár(ij) v cesarski vojski: Cod. Th.

prīncipālis -e (prīnceps)

1. prvi, prvoten, prvobiten, izvoren, najprvi, čisto prvi, osnoven: causae Ci., significatio Q., verba Gell.

2. metaf. najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, velevažen, najpoglavitnejši, glavni, (naj)prvi: vir Ap., quaestio Q., principale fuit Plin. glavna stvar, velevažna (zelo pomembna) stvar; komp.: principalior Tert.

3. occ.
a) cesarski, knežji: scortum T., curae Plin. iun., maiestas Suet.
b) h glavnemu prostoru (prīncipia) v taboru (ostrogu) sodeč (vodeč): via L. široka prečna cesta v taboru oz. ostrogu, ki je vodila od glavnega prostora (glavnega stanu) do stranskih vrat, porta principalis dextra (sinistra) L. desna (leva) stranska vrata v taboru (ostrogu).
c) k vojakom druge bojne vrste (principes gl. pod prīnceps) sodeč: Cod. Th. — Adv. prīncipāliter

1. poglavitno, posebno, zlasti, predvsem: principaliter negotium gerere Dig.

2. (po) cesarsko, (po) knežje: mores iuventutis quam principaliter formas Plin. iun., gaudere Sen. ph., leges principaliter institutae Arn. od cesarja izdani. — Subst. prīncipālis -is, m
a) načelnik, predstojnik, vodja, šef: officiorum Cod. I. nižjih uradnikov.
b) nadstarešina municipalne oblasti: Cod. I., Dig., Symm.
c) nižji častnik: Dig.

prōcīnctuālis -e (prōcīnctus1) k odhodu (dvigu) vojske sodeč, odhoden: ornatus Cass.

proeliāris -e (proelium) k bitki (boju, spopadu) sodeč, bítven, bôjen, bojéven, spopáden: pugna Pl. prava bitka, pravi spopad, acies, dea (= Minerva) Ap., copiae Ambr., dies Macr., proeliares dies appelantur, quibus fas est hostem bello lacessere P. F.

prognōsticus 3 (gr. προγνωστικός) k predspoznavi (vnaprejšnjemu spoznanju (vedenju), vnaprejšnji ugotovitvi) sodeč, za predspoznavo (vnaprejšnje spoznanje (vedenje), vnaprejšnjo ugotovitev) pripraven, prognóstičen: praevisio Isid.; subst. prognōstica -ōrum, n vremenska znamenja: Ci., Q. (naslov Aratovega dela, ki ga je Ci. prevedel v latinščino).

prō-lixus 3, adv. -ē („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)

1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.

2. metaf.
a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.

prōportiōnālis -e, adv. prōportiōnāliter (prōportiō) k so(raz)merju spadajoč, so(raz)meren, proporcionálen: Cass., ratio Aug., quorum compositio quod efficit, proportionale est Boet.

prōtectōrius 3 (prōtēctor) k telesni straži (gardi) sodeč, telesnostražen, garden: dignitas Cod. Th., Cod. I. dostojanstvo telesnega stražnika (gardista, trabanta).

prōvocātiō -ōnis, f (prōvocāre)

1. izziv(anje), klicanje (pozivanje) na boj, spodbujanje k boju, provokacija, provociranje: per provocationem pugnare Plin., sortiuntur contra provocationes duces anulis Plin., octiens ex provocatione victor Plin., aliquem ex provocatione interficere Plin., ex provocatione pugnare Plin., ex provocatione hostem interimere Vell.

2. sklicevanje na koga, priziv, apelácija (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski dobi na cesarja, kadar se je kdo hotel rešiti posledic kazenske razsodbe): Sen. ph., Val. Max., Fl., Icti., provocatio adversus magistratūs ad (na) populum L., non provocatio istā lege datur Ci., provocationem decemvirali potestate eversam restituunt (sc. consules L. Valerius, M. Horatius l. 449) L., est provocatio L. ali esto provocatio ad populum Ci. dovoljen je priziv … , bodi dovoljen priziv … , sme se vložiti priziv … , naj bo dovoljen priziv na (višjo oblast), magistratus sine provocatione Ci., L. oblast (= državna oz. uradniška služba (funkcija)), proti kateri ni priziva na višje organe oblasti, dictatura sine provocatione L., poena sine provocatione Ci. kazen, zoper katero obsojenec ne more vložiti priziva na višje organe oblasti, provocatione certare L. začeti prizivno (pritožbeno, apelacijsko) pravdo.

pūblicānus 3 (pūblicum) k državnim dohodkom sodeč: muliercula publicana Ci. „državna zakupnica“, zaničlj. = blodnica (vlačuga) državnega zakupnika (ker se je vdala Veru (Verres)); nav. subst. pūblicānus -ī, m glavni zakupnik državnih dohodkov v rimskih provincijah, državni zakupnik; večinoma so izhajali iz viteškega stanu: Lucr. fr., Ci., L., Iust., Icti.; pl. pūblicānī tudi = carinski urad, davčni urad: profiteri (izjaviti (izjavljati), navesti (navajati) podatke) apud publicanos Ps.-Q. (Decl.).

pullārius 3 (pullus) k mladičem spadajoč, mladičji: collectio Veg.; šalj.: feles Aus. = človek, ki lovi in zapeljuje dečke, pederast, pedofil, „dečkar“; subst. pullārius -iī, m kurji paznik (strežnik), ki ima na skrbi sveto mlado perutnino in vedežuje iz nje žrtja ali nežrtja: Ci., L.

pullīnus 3 (I. pullus)

1. mladim živalim pripadajoč, k mladim živalim sodeč, mladičji: dentes, quas pullinas (mlečnike) appellant Plin.

2. kokošji, kurji: ova Lamp.

pulmentāris -e (pulmentum) k prilogi sodeč, prilóžen: cibus Plin. mesna jed, meso(vje), mesovina.

Pyrr(h)a -ae, f (Πύῤῥα) Píra

1. Epimetejeva hči, Devkalionova soproga: H., O., Sen. tr., Hyg.

2. ime v dekle preoblečenega Ahila: Hyg., Sid.

3. mesto na Lezbosu s pristaniščem (zdaj Kalloni): Plin., Mel. L. — Od tod adj.
a) Pyrrhaeus 3 (Πυῤῥαῖος) α) Pírin, pírski, pirájski: saxa Stat. ki sta jih za seboj metala Pira in Devkalion. β) pírski, k mestu Píra sodeč: nemus Plin.
b) Pyrrhias -adis, f (Πυῤῥιάς) pírska, iz Pire (na Lezbosu) izhajajoča (izvirajoča, prihajajoča): nec me Pyrrhiades Methymniadesve puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.

quadrantārius 3 (quadrāns) k četrtini dvanajstdelne celote spadajoč

1. četrtinski: tabulae quadrantariae Ci. fr., (lex Valeria feneratoria de aere alieno je l. 86 vpeljala nove dolžniške knjige, po katerih so se dolgovi znižali na 1/4).

2. kar se dobi za četrtino asa, vreden četrtino asa: res quadrantaria Sen. ph. (o kopeli), quadrantaria permutatio Ambr. znižanje na 1/4 asa, toda: quadrantaria illa permutatio Ci. tista zamenjava kopelnine (kopališčnine), kopališkega beliča (Metelova soproga Klodija je baje kopališkemu nadzorniku nam. običajne kopelnine (1/4 asa) dala samo sebe; s tem si je prislužila vzdevek Clytaemnestra quadrantaria: Cael. ap. Q.).

quadrātārius 3 (quadrātus) sodeč k delu s kvadri (s štirjaki, s kvadratnimi (rezanimi) kamni), povezan z delom s kvadri, kvadrn: ars kamnoseštvo, ali artifices kamnarji, kamenoseki: pozni Eccl.; subst. quadrātārius -iī, m kamnosek: Cod. I., Sid.

quadrīgālis -e (quadrīga) k četverovpregi (štirivpregi, kvadrígi) sodeč, četverovprego (štirivprego) sestavljajoč, četverovprežen, štirivprežen: equi P. F., equus Ph., certamen Porph.