Franja

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.

Plōtīnus -ī, m (Πλωτῖνος) Plotín, filozof eklektik iz 3. stoletja po Kr., utemeljitelj novoplatonizma, avtor spisov, zbranih pod naslovom Enneades.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

Plūtarchus -ī, m (Πλούταρχος) Plútarh, grški pisec, zgodovinar in filozof iz Hajroneje v Bojotiji, živel 46—120 po Kr.: Gell.

pluviālis -e (pluvia) deževen, dèžen: aqua Cels., Sen. ph. idr. deževnica (naspr. aqua fontana), aquae O., Ambr., sidus O., Haedi, auster V., fungi O. po deževju zrasle gobe. — Adv. pluviāliter kakor dež: Isid.

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

Poecile (poecilē) -ēs, f (tuj. ἡ ποικίλη στοά, tudi samo ἡ ποικίλη sc. στοά) Pisana (Poslikana) stóa (pokrito stebrišče, obzidano z ene strani) na glavnem trgu (agori) v Atenah, zgrajena ok. 460 pr. Kr., okrašena s poslikavami slavnih umetnikov; po tej šoli je dobila ime tudi Zenonova filozofska šola: huic Miltiadi, qui Athenas totamque Graeciam liberarat, talis honos tributus est, in porticu, quae Poecile vocatur N., hic Delphis aedem pinxit, hic et Athenis porticum, quae Poecile vocatur, gratuito, cum partem eius Micon mercede pingeret Plin., et tamen Athenis proxime et ante Poecilen porticum isto gemino obtutu circulatorem aspexi equestrem spatham praeacutam mucrone infesto devorasse Ap.

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

poliō¹ -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)

1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.

2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē

1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.

2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.

Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.

Pollentia (Polentia, Pollencia) -ae, f Poléntija, Poléncija, mesto

1. v Picenu, imenovano tudi Urbs Salvia (danes Urbisaglia) Ci.; njegovi preb. Pollentīnī -ōrum, m Polentín(c)i, Poléntijci, Poléncijci: Plin.

2. v Liguriji, sloveče po izdelovanju lončenega posodja in po črni volni ovc, ki so jih gojili v okolici (danes vas Pollenzo): Ci., Col., Plin., Sil. — Od tod adj. Pollentīnus 3 polentínski, poléntijski, poléncijski: plebs Suet., lanae Mart.

3. na večjem Balearskem otoku (Maiorca), danes Pollenza: Mel., Plin.

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

Polydamās -antis, acc. -anta, m (Πολυδάμας) Polidamánt

1. Trojanec, Hektorjev prijatelj, Pantojev sin: Pr., O., Pers.

2. neki atlet: Val. Max. — Od tod Polydamantēus 3 Polidamántov, polidamántski, polidamantéjski: arma Sil.

Opomba: Po dor. Πωλυδάμας merijo pesniki Pōlyd … ; nekateri starejši izdajatelji se po ohranjenih rokopisih in po jon. obl. Πουλυδάμας odločajo za Pulydamas.

polypus -ī, m (izpos. πολύπους)

1. mnogonožec, hobotnica, polip: polypi terreni maiores quam pelagii Plin.; poseb. morski mnogonožec, osmonoga sipa (črnica) (Sepia octopodia Linn.): Enn. fr., Luc. ap. Non., Plin. idr., ut sub aequoribus deprensum polypus hostem continet O.; metaf. o grabežljivih ljudeh: ego istos novi polypos, qui sibi quicquid tetigerint tenent Pl.

2. nosni polip, starejše nosna hudina (težava, nadloga): Plin., Cels. idr., illuc praevertamur, amatorem quod amicae turpia decipiunt caecum, vitia aut etiam ipsa haec delectant, veluti Balbinum polypus Hagnae H. — Vulg. soobl. pulpus: Plin. Val., Th. Prisc.

Opomba: Po gr. πούλυπος, dor. πώλυπος tudi pōlypus.

Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.

1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;

2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci.

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

ponderō -āre -āvī -ātum (pondus)

1. (s)tehtati, pretehta(va)ti: pugnos Pl., granum Plin., amatorum sinus Pr.

2. metaf. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljevati), oceniti (ocenjevati): causas, beneficia Ci., quid quisque voluerit, est ponderandum Ci., imprimis, quo quisque animo fecerit, ponderandum est Ci.; po čem? glede na kaj? (z abl. ali z ex in abl.): non esse fidem ex fortunā ponderandam Ci., verborum delectum aurium quodam iudicio ponderare Ci., consilia eventis ponderare Ci., nolite brevitate orationis meae potius quam rerum ipsarum magnitudine crimina ponderare Ci., inventa ponderare et dimetiri Q., plerique omnes, qui eam curaverant, frustra fuerunt: ne libris quidem singulis ponderati sunt Fr., in bonis vero eadem iustitia, quod duobus aequis gaudeat pariter ponderatis M.; komp. pt. pf.: ponderatior affectus Sid. pomembnejši, beneficia N. fr. bolj pretehtan.

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.