-
calculō -āre (calculus) (pre)računati, izračunati: Prud.; pren. šteti v kaj, pripis(ov)ati v kaj: pro meritis Sid.
-
calculōsus 3 (calculus)
1. kamnit, peščen: ager, loca Col., solum Plin.
2. za kamnico (v mehurju, jetrih, ledvicah) bolan: Vitr., Cels., P. Veg.
-
caldārius (calidārius) 3 (cal[i]dus) toploten: cella caldaria Plin. iun. kopalnica s toplo vodo, potilnica, ahenum Vitr. kotel z vročo vodo za kopel, aes Plin. ki se ga da obdelovati z vročino. Od tod subst.
1. caldārium -iī, n gorka kopel: Vitr., Sen. ph., v obl. calidārium: Cels.
2. caldāria -ae, f
a) kopalnica s toplo vodo: Marc.; gorka kopel: Lamp.
b) kuhinjski lonec: Ap. h., Vulg.
-
calefactiō -ōnis, f (calefacere)
1. kuritev: bal(i)nei Dig.
2. segrevanje, zagretje; v pl.: P. Veg.
-
Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)
1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.
2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).
-
calendārium (kalendārium) -iī, n (calendae, kalendae) knjiga dolgov, knjiga dolžnikov, dolžna knjiga (obresti od dolgov so odplačevali ob kalendah): Dig., nemo beneficia in calendaria scribit Sen. ph.; met. celo premoženje: Tert. Od tod izpos. Kalender v nem. in koledar v sl.
-
caleō -ēre -uī (calitūrus O.)
1. topel biti, gorak biti, vroč biti, žareti
a) od fizikalne toplote: aqua calet Pl., sentiri haec putat, ut calere ignem Ci.; brezos. act.: calet tamquam furnus Petr. vroče je, pass.: quom (= cum) caletur (maxume) Pl. kadar je (prav) vroče, cum iam flagrantiā solis caleretur Ap.; pogosto adj. pt. pr. calēns -entis topel, gorek, vroč: favilla calens H., c. sulfur O., calentibus aris O., calentes guttae, epulae O., cibi Cels., sole calente Tib.; od česa? z abl.: terrae alio sole calentes H. razgrete, centumque Sabaeo ture calent arae V., caliturae ignibus arae O.; pesn.: ungularum pulsibus calens Hister Mart. od udarjanja konjskih kopit žareči.
b) od telesne (človeške ali živalske) toplote: os (obraz) calet tibi Pl., caput calet Cels., dum calet sanguis Sen. ph., caluit et hodie Faustina M. Caesar ap. Fr. je žarela od vročine; rabie magis ora calent Val. Fl., in corpore sanguis febre calet solā Iuv.
2. pren.
a) o osebah in njihovem duševnem stanju goreti, plamteti, razgret biti, razvnet biti, razdražen biti, vznemirjen biti: nimirum vigilant clamant calent rixant Varr. fr., animis calentibus Q.; calet uno scribendi studio H., quisquis luxuriā... aut alio mentis morbo calet H. je vnet od..., permixta caede calentes Lucr., c. desiderio O., cupidine laudis O., dum animi spe calerent Cu. bi upanje vžgalo pogum, animus calens (sc. irā) Stat., c. furore Mart.; calebat in agendo Ci., in re frigidissima cales, in fervidissima friges Corn., Romani calentes adhuc ab recenti pugna L., Arctoa de strage calens Cl., calent ad nova lucra popae Pr. = koprnijo, drhtijo po... dobičku; v istem pomenu tudi v zvezi z inf.: Cl., tubas audire calens Stat.; occ. od ljubezni goreti, vnet biti za koga, vroče ljubiti koga: iuvene H., non alia calebo feminā H., c. puellā O., sordibus Petr.
b) o stvareh še gorak, nov biti, še zanimati se, (še) ne nehati, še ne ohladiti se: nihil est, nisi dum calet, hoc agitur Pl., illud crimen... caluit re recenti, nunc in causa refrixit Ci., caluit dolor Stat., calentibus adhuc rhetorum studiis Hier.; occ. prizadevno (vneto) opravljati se, dogajati se: nundinae calebant Ci., indicia calent Ci. ep. ovaduštvo cveti, posteaquam satis calere res Rubrio visa est Ci. da je godna za izvršitev, Veneris tunc bella calent Tib., tot calentibus malis Amm.
-
Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.
-
Caletrānus ager Kaletrsko ozemlje v Etruriji, ki je dobilo ime po nekem izginulem mestu: L., Plin.
-
caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.
-
calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)
1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.
2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.
-
caliga -ae, f visok čevelj, nizek škorenj, gležnjar: Ci. ep., Petr.; poseb. kot obutev rim. vojakov: Iuv., Suet., Iust., c. militaris Plin.; met. služba vojaka (prostaka): Marium caliga dimisit; consulatus exercet Sen. ph. Marij se je znebil službe v vojaških škornjih, a caliga ad consulatum perduci Sen. ph. od prostaka do...
-
caligārius 3 (caliga) = caligāris: clavus Plin., c. Cassandra Petr. v škornjih, artifex Char. čevljar = subst. caligārius -iī, m: Lamp.
-
cālīginōsus 3 (cālīgō -inis) meglen, mračen, temen: caelum Ci., obscurior et quasi caliginosa stella Ci., tenebrae c. Val. Max.; pren.: caliginosa nocte premit deus (futura) H. zagrinja v temno noč, caliginosissimae quaestionis obscuritas Aug.
-
cālīgō -inis, f (prim. gr. κηλίς madež, κελαινός črn)
1. tema, temota, temina, mrak: caecis tenebris et caligine Ci., c. obscura Ci. (Arat.), nox ubi terribili terram caligine texit Lucr., caeca c. V., inter caliginis umbras O., caligo ac tenebrae et perpetua nox Cu.; occ. mežurek, tema, ki se komu dela pred očmi, nenadno zatemnjenje, omotica, omedlevica, vrtoglavica: cum altitudo caliginem oculis offudisset L., ego vero non video: nox oboritur et crassa caligo Sen. rh.; v pl. napadi omotice (omedlevice): Cels., oculorum caligines Plin.; medic. o trajnem stanju slabost oči, slabovidnost, slab vid, slabe oči, brljavost v zvezi z gen. oculorum ali brez: Cels., Plin.; pogosto v pl.: Plin.
2. met. gosta para, sopara, megla, gost dim, čad, poltema, polmrak: crassa Lucr., densa V., L., spissa O., a meridie nebula occepit... Noctem insequentem eadem caligo obtinuit L., caligo, immodico terrae fervore excita, lucem tegit Cu., caligo, quam circa humidi effuderant montes Cu., statim concĭdit crassiore caligine spiritu obstructo clausoque stomacho Plin. iun.; quasi per caliginem vidi Gitonem Petr.; v pl.: Col.; pesn.: pingues multa caligine taedae Lucr., c. picea V. oblak dima, nigra V. oblak prahu.
3. pren.
a) tema, zatemnelost, zatemnitev: alicui magnitudine suā inducere caliginem Vell. koga s svojo slavo zatemniti.
b) duhovna tema, megla, noč: discussa est illa caligo Ci. negotovost, haec indoctorum animis offusa caligo est, quod tam longe retro respicere non possunt Ci. nevednost, eademque (philosophia) ab animo tanquam ab oculis caliginem dispulit Ci., res caligine mersae V., caeca mentem caligine consitus Cat.
c) žalostne okoliščine, beda, križi in težave: superioris anni caligo et tenebrae Ci., vide nunc caliginem temporum illorum Ci., caligo bonorum, tenebrae rei publicae Ci., quaedam scelerum offusa c. Q., numquam sibi tantum caliginis... offusum Plin. iun.
-
cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)
I. intr.
1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.
2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.
3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.
— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.
-
caligula -ae, f (demin. caliga) vojaški škorenjček, čeveljček: Ambr. — Kot šaljivi priimek Germanikovega sina Gaja, tretjega rim. ces., Caligula -ae, m Kaligula, ker je že kot deček v vojaški opravi, t. j. v vojaških škorenjcih, prebival v taboru: Sen. ph., iam infans in castris genitus, in contubernio legionum eductus, quem militari vocabulo Caligulam appellabant, quia plerumque ad concilianda vulgi studia eo tegmine pedum induebatur T. (prim. T. Annal. I, 69), Caligulae cognomen inter milites educabatur Suet.
-
calix -icis, m (prim. gr. κύλιξ čaša, κάλυξ cvetlična [semenska] čašica)
1. posoda za pitje čaša, kozarec, kup(ic)a: Cat., Pr., Tib., Petr. idr., c. mulsi Varr. fr., Ci., aquae Vulg., venenatus Sen. ph., aureus Vulg., calices poscere H., calices siccare (prazniti) H.; met.: fecundi calices quem non fecere disertum? H. z vinom napolnjene čaše, vino; pren. posoda iz medi v vodovodih: Front.
2. kuhinjska posoda lonec, skleda: Ca., Pl., Varr., Vitr., stant calices: minor inde fabas, (h)olus alter habebat O.
-
Callaecī (Plin.) in Gallaecī (L. epit., Plin., Eutr.) -ōrum, m Kaleki, Galeki, ljudstvo v severovzhodni Hispaniji. Od tod subst. Callaecia (Gallaecia) -ae, f Kalecija (Galecija), njihova domovina, ki je slovela po zlatih rudnikih in konjereji: Plin., Fl., Iust., Cl. Adj.
1. Callaecus (Gallaecus) 3 kalecijski (galecijski), kaleški (galeški). Kot priimek Decima Bruta, ki je premagal Kaleke: Vell., Plin.
2. Callaïcus (Gallaïcus) 3 = Callaecus (Gallaecus): Call. hostis O., Gall. gens Plin., Call. Lampon (neki dirkalni konj) Sil., Call. metallum Sil. ali aurum Mart.; subst. Callaïca -ae, f (sc. gemma) kaleški dragulj, moten, rumenkast dragulj, ki je dobil ime po barvi kaleškega zlata: Plin.
-
calleō -ēre -uī (-) (callum)
1. žuljav biti, žulje (otiščance) imeti: Caecil. ap. Non., Plin., magis calleo quam aprugnum callum callet Pl., ita plagis costae callent Pl. imajo trdo kožo.
2. pren.
a) vajen, izurjen, izkušen, razborit, vešč biti: melius quam viri callent mulieres Acc. ap. Non., vide sis calleas Pl.; z abl.: Acc. ap. Non., Val. Max., Petr., Ap., alicuius rei usu callere L., augurandi studio Galli praeter ceteros callent Iust.; z ad: Amm., ad suum quaestum Pl.; z in in abl.: in re quodam modo familiari Plin.
b) trans. kaj ume(va)ti, razume(va)ti, dobro znati, pozna(va)ti, vešč biti čemu, v čem: Pl., Ter., Pers. idr., si neque Poenorum iura calles Ci., urbanas rusticasque res pariter callebant L., legitimumque sonum digitis callemus et aure H., Tiberius artem quoque callebat, qua verba expenderet T.; z inf.: Pac. ap. Non., Lucr., Iuv., duramque callet pauperiem pati H., mutare pugnam non duces magis quam milites callent Cu.; z ACI: Sis. ap. Non.; z odvisnim vprašanjem: Amm., quo pacto id fieri soleat, calleo Ter. — Od tod adj. pt. pr. callēns -entis izveden, izkušen, razborit, vešč
a) abs.: Aug., prudens et maxime callens vinitor Col.; subst. callentēs -ium, m veščaki, strokovnjaki: Iul. Val.
b) z gen.: utriusque linguae callens Gell., bellandi usu diutino callentes Amm. — Adv. callenter spretno, premeteno, prekanjeno, zvito: Ap.