Franja

phaecasium -iī, n (gr. φαικάσιον) beli čevelj atenskih svečenikov: Sen. ph. — Soobl. phaecasiae inaurātae: Petr. — Od tod adj. phaecasiātus 3 v bele čevlje obut: milites Petr., phaecasiatus palliatus (= grški filozof) Sen. ph.

Phaestum -ī, n (Φαιστός) Fájstos

1. mesto na Kreti: Plin.; od tod Phaestias -adis, f (Φαιστιάς) Fajstošánka: O.; adj. Phaestius 3 (Φαίστιος) fájstoški: tellus O.

2. mesto Ozolskih Lokrov: Plin.

3. mesto v Tesaliji: L.

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

phagedaena -ae, f (gr. φαγέδαινα)

1. požrešnost, volčja lakota: Plin., Cael.

2. metaf. fagedéna, neka razjeda (tvor, bula), rakava (rakasta) rana: Plin. — Od tod adj. phagedaenicus 3 (gr. φαγεδαινικός)

1. požrešnosti podvržen, požrešen; kot subst. požrešnež, požrešnik: Cael.

2. razjede (tvore, bule) povzročajoč: vulnera Plin.

Phalaecus -ī, m (Φάλαικος) Falájk

1. gr. pesnik, po katerem se hendecasyllabus imenuje carmen Phalaecium (Phalaecum) ali Phaleucium Falajkov verz (Falajkov enajsterec): Aus.

2. tiran v Fokaji (Phocaea); od tod adj. Phalaeceus 3 Falájkov: nex O.

Phalantus -ī, m (Φάλανϑος) Falánt, Spartanec, ustanovitelj Tarenta: Iust., H. — Od tod adj. Phalantēus 3: Sil. in Phalantīnus 3: Mart. Falántov, pesn. = taréntski.

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

Phalasarna -ae, f (Φαλάσαρνα) Falasárna, mesto na Kreti: Plin. — Od tod adj. Phalasarnēus 3 (Φαλασάρνειος) falasárnski, iz Falasárne: Susus L.

Phalērum -ī, n (Φάληρον) Falêron, najstarejše atensko pristanišče, vzhodno od Pireja; z mestom ga je povezovalo dolgo zidovje, k pristanišču pa je spadal tudi tržič Falêr (Phalērus, Φάληρος δῆμος). — Od tod Phalēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Φαληρεύς) iz Falêrona, Falerónec: Demetrius Phalereus Demetrij Faleronec (iz Falerona, Faleronski), atenski vladar (gl. pod Dēmētrius): Ci., N., Ph., Q., imenovan tudi samo Phalereus: Ci. Phalēricus 3 (Φαληρικός) falêrski, falerónski: portus N., fons Plin.; subst. Phalēricus -ī, m (sc. portus) falêrsko (falerónsko) pristanišče: Ci.

Phanae -ārum, f (Φαναί) Fáne, južni rt otoka Hios; slovel je po dobrem vinu (zdaj Kap Mastiko): L. Od tod adj. Phanaeus 3 fánski: rex V.

Pharisaeī -ōrum, m (Φαρισαῖοι) farizêji, judovska verska ločina: Eccl. — Od tod adj. Pharisaeus 3 (Tert.) in Pharisaicus 3 (Hier.) farizêjski.

Pharos (ali Pharus) -ī, acc. -on, f (Φάρος) Fáros

1. otoček pri Aleksandriji v Egiptu s slovečim svetilnikom, ki ga je dal zgraditi Ptolemaj Filadelf (še zdaj Pharos ali Raudhat el Tin „Smokvov vrt“); otoček je z mestom povezoval jez: Auct. b. Alx., Mel.; o svetilniku: C., Auct. b. Alx., Suet.; kot masc.: ad exemplum Alexandrini Phari Suet.; meton. (pesn.) = Egipt: Lucan., Stat.; kot masc.: clarus Pharos Val. Fl. — Od tod
a) adj. Pharius 3 (Φάριος) fároški: aequor Lucan.; meton. = egíptovski, egipčánski: iuvenca (= Io) O., (o Izidi) Mart., turba Tib. Izidini svečeniki, coniux (= Cleopatra) Mart.
b) Phariacus 3 fároški; meton. = egíptovski, egipčánski: sistra Ap.
c) subst. Pharītae -ārum, m Farošáni, preb. otoka Faros: Auct. b. Alx.

2. otok ob obali Dalmacije (prej Parus, Πάρος, zdaj Hvar): Mel.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

Phasēlis -idis, f (Φασηλίς) Fazélida

1. mesto v Likiji: Ci., L. — Od tod Phasēlītae -ārum, m Fazelíti, Fazélidci: Ci.

2. mesto v Judeji s palmovimi nasadi: Plin., Lucan. — Od tod adj. Phasēlīnus 3 fazélidski: oleum Plin. fazelidsko palmovo olje.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Phēge͡us -eī in -eos, m (Φηγεύς) Fegêj, kralj v Psofidi, Alfezibojin oče, ki je dal umoriti svojega soprogi nezvestega zeta Alkmajona: Hyg. — Od tod adj. Phēgēïus 3 Fegêjev: ensis O. Phēgis -idos, acc. -ida, f Fégida, Fegejeva hči (= Alphesiboea): O.

Phēgia -ae, f (Φηγία) Fégija, mesto v Arkadiji, pozneje imenovano Psōphis Psofida. — Od tod adj. Phēgiacus 3 (Φηγιακός) fégijski: Erymanthus O.

Phēmius -iī, m (Φήμιος) Fémij, slavni citrar z Itake; od tod apel. = dober citrar: O.

Phēmonoē -ēs, f (Φημονόη) Femóno(j)a, Apolonova hči in njegova prva svečenica v Delfih: Plin., Isid.; od tod apel. = prerokinja, vidkinja, vedeževalka nasploh: Lucan., Stat.

phenē -ēs, f (gr. φήνη) féna, vrsta sokola; od tod nom. propr. Phenē -ēs, f Féna, Perifova (Periphos) soproga, ki je bila spremenjena v sokola: O.