Franja

Asta -ae, f (Ἄστα) Asta, mestno ime,

1. rim. naselbina v betski Hispaniji pri Kadisu: L., Auct. b. Hisp., Mel., s priimkom Regia Plin. Od tod adj. Astēnsis -e iz Aste, aščanski: ager L., equites Auct. b. Hisp.

2. ligursko mesto (zdaj Asti v Piemontu): Plin. (pri nekaterih Hasta).

Astaborās: Vitr. (nekateri: acc. Astoboam), in Astaborēs: Mel., Plin. (v rok. in izd. tudi Astoborās, Astoborēs) -ae, m (Ἀσταβόρας) Astabora, Astobora, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva vzhodno stran Merojskega (Meroē) otoka.

Astacidēs -ae, m (Ἀστακίδης) Astakid, Astakov sin = Melanippus: O., Stat.

astacus -ī, m (gr. ἀστακός) astak, neki morski rak, po nekaterih pa koščak, potočni rak: Plin., Isid.

Astacus -ī, f (Ἀστακός) in Astacum -ī, n Astak, mesto v Bitiniji, megarska naselbina; njene preb. je Nikomed I. odvedel v Nikomedijo, mesto, katero je sam ustanovil nasproti Astaka: Mel., Plin., Amm. Od tod adj. Astacēnus 3 astaški: Plin.

astagō -inis, f = astacus: Plin. Val.

Astapa -ae, f Astapa, mesto v betski Hispaniji (zdaj Estepa): L.

Astapē -ēs, f, gl. Astapus.

astaphis, acc. -ida, f (gr. ἀσταφίς) grozdinka, rozina: Plin.

Astapus -ī, m (Ἀστάπους) Astap, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva desno stran Merojskega otoka (Meroē): Plin. — Soobl. Astapē -ēs, f Astapa: Mel.; Astusapēs -ae, m Astuzap: Plin.; Astasobās -ae, m Astazoba: Vitr.

Astartē -ēs, f (Ἀστάρτη) Astarta, feniškosirska boginja lune, pa tudi ljubezni (= Venera) in usode, pri Feničanih Astaroth, v Asiriji imen. Istar: Min.; četrta Venera pri Ci.

asteismos -ī, m (gr. ἀστεϊσμός) olikana govorica: Char., Serv. — Soobl. astīsmos: Don., astysmus: Isid.

Astēnsis, gl. Asta.

astēr -eris, m (gr. ἀστήρ)

1. zvezda: Macr.

2. aster Atticus, bot. atiška zvezda, škrlatna laška nebina: Plin., Ap. h.

3. aster Samius samoška zvezda, neka samoška zemljina, ker so jo zaznamovali z zvezdo: Plin.

astercum -ī, n (astēr) „ zvezdnica“, bot. štirenica: Plin. — Soobl. astericum -ī, n.

asteria -ae, f (astēr) asterija, „zvezdnik“, dragulj, menda mačje oko: Plin.

Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.

asteriās -ae, m (gr. ἀστερίας) kvakač, nočni vran, nočna čaplja: Plin.

astericum -ī, n, gl. astercum.

asterion -iī, n (gr. ἀστέριον) asterij, „zvezdnik“, vrsta pajkov: Plin.