Franja

aorātos -on (gr. ἀόρατος) neviden: Tert.

aoristus -ī, m (gr. ἀόριστος) gram. aorist: Macr.

Aornis, acc. -in, f (Ἀορνίς „brezptična“ = pticam zaradi višine nedosegljiva) Brezptična, skala s trdnjavico v Indiji: petra Cu.

Aornos -ī, m f (ἄορνος ki je brez ptic)

1. masc. (gr. ime za lat. Avernus; gl. to geslo) Aoren, Avernsko jezero: lacum Grai dixerunt nomine Aornon V.

2. fem. Aoren, epirsko mesto, ki se ga ptice izogibajo zaradi njegovega zadušnega izhlapevanja: locus Aornos et pestifera avibus exhalatio Plin.

Aorsī -ōrum, m Aorzi, traško ljudstvo v Sarmatiji: T.

Aōus -ī, m (Ἀῷος) Aoj, reka v Epiru: L., Plin.

apaetēsis, f (gr. ἀπαίτησις) terjanje nazaj, govorna podoba: Isid.

apage (gr. ἄπαγε, imp. glag. ἀπάγω, po komediji prešel v pogovorni jezik in le v njem rabljen) izgini, poberi se, spravi se, izgubi se, proč (s teboj, s kom, s čim), z acc. (poseb. tē) in abs.: apage te Ter., Corn., ap. te a me, a dorso meo Pl., ap. istas a me sorores Pl., ap. in directum a domo nostra istam insanitatem Varr. fr., ap. te cum nostro Sex. Servilio Vatinius in Ci. ep., ap., haud nos id deceat Pl., ap. a me Pl., ap. sīs (= sī vīs) Pl., ap. sīs, amor Ter., ap., inquit Corn.

Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

1. adj.
a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.

aparctiās -ae, m (gr. ἀπαρκτίας) sever = severni veter: Plin., Suet.

aparemphatus -um (gr. ἀπαρέμφατος -ον) gram. = brez natančnega določila osebe: Macr.; subst. aparemphatum -ī, n nedoločnik, infinitiv: Macr.

aparīnē -ēs, f (gr. ἀπαρίνη) bot. popadalec, torica: Plin.

apathīa -ae, acc. -an, f (gr. ἀπάϑεια) brezstrastje, nravstveno načelo stoikov: Sen. ph., Gell.

apatōr -oris, adj. (gr. ἀπάτωρ) brez očeta: Tert.

Apatūria -ōrum, n (τὰ Ἀπατούρια) apaturije, atensko-jonska narodna slavnost v Atenah, obhajana tri dni v mesecu pianepsionu (= v drugi polovici oktobra in prvi polovici novembra): Tert.

Apavortēnē -ēs, f Apavortena, pokrajina v Partiji z gorsko trdnjavo: Plin.; preb. Zapaortēnī z gr. gen. -ōn, m Zapaortenci: Iust.

ape, gl. *apiō.

apēliōtēs (aphēliōtēs) -ae, m (gr. ἀπηλιώτης iz ἀπό in ἥλιος) vzhodnik, vzhodni veter: Cat., Plin., Suet. fr., Veg.

Apella -ae, m (polatinjeno gr. ime Ἀπελλῆς) Apela, ime rim. osvobojencev: Ci. ep., credat Iudaeus Apella H. to verjemi Jud Apela (Jude so imeli Rimljani za praznoverne).

Apellēs -is, m (Ἀπελλῆς) Apel, najznamenitejši slikar Aleksandrove dobe in starega veka sploh: Pl. (z voc. Apella), Ci., O., Plin. Od tod adj. Apellēus 3 (Ἀπέλλειος) Apelov: Pr., Mart., Stat.